Jedro

Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker revident ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 71. člena ZPP (objektivna nepristranost), predloga zaradi izločitve po 6. točki tega člena, ki se nanaša na subjektivni odklonitveni razlog, pa ni podal do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (73. člen ZPP).

Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pravilno ugotovili krivdo upravljalke smučišča, ker ni zagotovila dovolj široke proge (prvi odstavek 9. člena ZVJS), ni označila začasno nevarnih mest na progi (tretji odstavek 9. člena ZVJS) in ni namestila ustrezne ograje ob progi (druga alineja 3. člena ZVJS), sta zanemarili dolžnosti smučarjev, ki so predpisane zlasti v 31. členu ZVJS.

Izrek

Reviziji se ugodi, vmesna sodba sodišča druge stopnje ter v tem še nerazveljavljenem delu tudi sodba sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 838.463,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 38.463,00 tolarjev od 22.12.1992 dalje in od zneska 800.000,00 tolarjev od 28.10.1994 dalje do plačila ter ji povrniti 189.594,00 tolarjev pravdnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.10.1994 dalje. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da se je tožnica dne 25.1.1992 poškodovala na smučišču J. na R.. V zvezi s tem je trpela premoženjsko in nepremoženjsko škodo, za katero ji je v celoti prisodilo zahtevano odškodnino. Plačilo je naložilo toženi stranki, ker je štelo, da je zanjo krivdno odgovorna izključno tožena stranka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na temelj odškodninske odgovornosti, zavrnilo kot neutemeljeno in z vmesno sodbo potrdilo nerazdelno odškodninsko odgovornost obeh toženih strank za škodo, ki je nastala tožnici v škodnem dogodku dne 25.1.1992. Sicer pa je s sklepom ugodilo pritožbi in razveljavilo prvo sodbo v delu, ki se nanaša na višino odškodnine. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

Proti sodbi višjega sodišča je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni razveljavilo sodbe prvega sodišča, ki jo je izdala sodnica, ki v zadevi ne bi smela soditi. Navaja, da je tožena stranka šele po vročitvi sodbe izvedela, da je bila tožničina mati administrativna delavka na sodišču in da se je upokojila dobra dva meseca preden je tožnica vožila tožbo. Ker gre za majhno sodišče, na katerem je navezanost pri delu med sodniki in administracijo večja kot na velikih sodiščih, meni da sodniki tega sodišča v zadevi ne bi smeli soditi. Po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) bi bili morali predlagati vrhovnemu sodišču delegacijo drugega sodišča, razpravljajoča sodnica pa bi bila morala vsaj na prvem naroku povedati, da je bila tožničina mati dolga leta tajnica na tem sodišču. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava pa tožena stranka trdi, da sodišči nista pravilno uporabili določil Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS, Ur.l. SRS, št. 16/77 in 42/86), ker nista upoštevali, da je tožnica precenila svoje smučarsko znanje in ni prilagodila hitrosti stanju smučišča in svojim sposobnostim. Zaradi tega ni mogla pravočasno ustaviti ali močno zmanjšati hitrosti pred ledenimi grudami, ki jih je - če so bile res velike 10 do 20 cm - morala videti, in je padla.

Revizija je bila po določilu 390. člena vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

V reviziji zatrjevana bistvena kršitev postopka ni podana, ker v danem primeru ni bilo kršeno ustavno načelo objektivne nepristranosti, saj tožena stranka ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 71. člena ZPP.

Navaja le odklonitveni razlog po 6. točki tega člena, ki se nanaša na subjektivno nepristranskost sodnice, ki ni čutila potrebe, da bi predsedniku sodišča predlagala izločitev. Zahtevo bi po določilu drugega odstavka 73. člena ZPP lahko podala tudi tožena stranka najpozneje do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storila. Ker torej ni kršeno načelo objektivne nespristranosti sodišča in ker ni bilo postopka za ugotovitev subjektivne nepristranosti, ki se sicer domneva, v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Glede predloga tožene stranke, naj revizijsko sodišče razveljavi odločbi sodišč prve in druge stopnje ter delegira za sojenje drugo okrajno sodišče, pa je treba pojasniti, da je revizija samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 382. člena ZPP), predlog za izločitev sodnika po določilu 73. člena ZPP ali za delegacijo po 68. členu ZPP pa se vloži pred odločitvijo sodišča. Utemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje sta sicer pravilno navedli materialno pravo, ki ga je treba uporabiti v danem primeru, a nista uporabili vseh določb, ki bi jih morali uporabiti (356. člen ZPP). Res je treba presojati odškodninsko odgovornost po splošnih načelih Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89), saj specialni ZJVS nima drugačnih določil. Toda pri ugotavljanju krivdne odgovornosti po določilih 18. in prvega odstavka 154. člena ZOR je treba upoštevati ravnanje obeh strank. Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pravilno ugotovili krivdo upravljalke smučišča, ker ni zagotovila dovolj široke proge (prvi odstavek 9. člena ZVJS), ni označila začasno nevarnih mest na progi (tretji odstavek 9. člena ZVJS) in ni namestila ustrezne ograje ob progi (druga alineja 3. člena ZVJS), sta zanemarili dolžnosti smučarjev, ki so predpisane zlasti v 21. členu ZVJS. Zakon o varnosti na javnih smučiščih, Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč (Ur.l. SRS, št. 21/78) ter Pravilnik o znakih in o redu na smučiščih ter o rediteljski službi (Ur.l. SRS, št. 2/78) ne nalagajo dolžnosti samo upravljalcu smučišč, ampak tudi smučarjem samim. Po prvi in drugi alineji 21. člena ZVJS mora smučar prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram ter mora izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev. Pri tem mora nedvomno upoštevati tudi stanje na smučišču. Tožnici je bilo stanje smučišča znano, saj se je po tej progi že vozila pred dnem, ko se je ponesrečila in na dan, ko se je zgodila nesreča. Če se je kljub temu, da je vedela za ledene grude in za to, da so na bolj ali manj preglednih delih proge tudi drugi smučarji, odločila za smučanje po tej progi, za to ne more biti v celoti odgovorna le tožena stranka. Pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke je treba upoštevati tudi ravnanje tožnice in vzročno zvezo med opustitvami ene in druge stranke.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje o odgovornosti tožene stranke je torej pomnjkljiva, saj niso dovolj natančno ugotovljene morebitne kršitve tožnice, na katere je opozarjala tožena stranka. Ker nižji sodišči nista celovito upoštevali vseh določil ZVJS, zlasti ne 21. člena tega zakona, je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 395. člena ZPP). V ponovnem postopku bo treba ugotoviti značilnosti smučišča J. in presoditi ravnanje obeh strank glede na konkretno stanje smučišča. Natančno bo treba ugotoviti, katere nevarnosti je tožnica tistega dne poznala in bi jih lahko pričakovala, njeno voljo, da kljub temu smuča, možnost, da naleti na druge smučarje na smučišču in njeno ravnanje, preden se je poškodovala.

Ker je sodišče ugodilo reviziji in razveljavilo izpodbijani del vmesne sodbe, tako da bo o zadevi ponovno odločalo sodišče druge stopnje, je pridžalo tudi odločitev o revizijskih stroških (tretji odstavek 166. člena ZPP).