Jedro

Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in se določi preizkusno obdobje 3 (treh) let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 11. 7. 2026.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja, ki ga je dne 15. 11. 2022 (p.d. 16, pravilno: 29.8.2023, p.d. 33) vložil stečajni dolžnik.

2. Zoper navedeni sklep se pritožil dolžnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je preizkusna doba predolga ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo z nosilnim razlogom, da bi skrajšanje preizkusne dobe bilo utemeljeno, v kolikor bi po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika nastopile spremenjene okoliščine, ki bi mu bile »v škodo«. Ker je ugotovilo, da do tega ni prišlo, je ocenilo, da niso podani utemeljeni razlogi za skrajšanje preizkusne dobe iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, zaradi česar je ugovor zavrnilo.

5. Pritožnik odločitev izpodbija z navedbami, da se je sodišče prve stopnje (napačno) oprlo na ugotovitev, da so bile vse osebne okoliščine dolžnika upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku odpusta, samo en dodaten izvid psihiatra po prepričanju sodišča ne predstavlja utemeljenega razloga za skrajšanje preizkusne dobe. Šteje, da je sodišče prezrlo nekatere osebne okoliščine, ki utemeljujejo skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik je že dlje časa v hudi duševni stiski in se aktivno zdravi pri psihiatru. Vrsto in obseg stiske je dolžnik izkazoval z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo in s svojo izpovedjo na naroku. Predpisana zdravila in obiski psihiatra se pri dolžniku ne odražajo v izboljšanju zdravstvenega stanja, ampak zgolj blažijo duševno stisko, ki niha in iz katere se dolžnik že dlje časa ne more izviti. Na pregled pri psihiatru v javnem zdravstvu se dolžnik naroči, ko se mu duševna stiska poveča v popolni obup, drugih terapij pa ni deležen. Svetovane so mu bile sicer pogostejše terapije v smeri razbremenilnih razgovorov pri zasebnikih, vendar dolžnik nima denarnih sredstev za zasebne terapije. Dolžnik sicer ni bolniškem staležu (čeprav bi po izjavi lečečega psihiatra glede na bolezen lahko imel tak status) in prejema minimalno plačo, hkrati pa ima preživninsko obveznosti do obeh otrok. Tudi iz tega razloga si dolžnik potrebnega zdravljenja ne more privoščiti, kar ga dodatno demotivira in poglablja njegovo slabo duševno stanje. Sodišče prve stopnje je skozi to prizmo relevantnega dejanskega stanja in osebnih okoliščin dolžnika zelo pavšalno in brez empatije zavrnilo ugovor dolžnika, preizkusna doba doba 4 let pa je glede na starost dolžnika, njegove osebne in družinske okoliščine ter razlogov za insolventnost (t.j. dana poroštva finančnim upnikom), predolga. Tako dolge dobe ni mogoče opravičevati z navedbo, da daljše preizkusno obdobje upnikom (verjetno) obeta večje poplačilo, pri čemer je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru povsem prezrlo dolžnikove dejanske podlage ali vire za oblikovanje stečajne mase. Dolžnik prejema minimalno plačo in ima obveznosti do dveh otrok, kar upnikom zagotovo ne bo omogočalo večjega poplačila iz ustvarjene stečajne mase.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam pritrjuje. Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok. Zaradi tega je višje sodišče – upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, zlasti dolžnikove družinske razmere in zdravstveno stanje – pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.