Jedro

Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, in zato takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo. V obrazložitvi pojasnjuje, da zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 18. 1. 2007, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 18. 8. 2006. S slednjo je bila tožeči stranki odobrena podpora za uporabo 174,17 hl zgoščenega grozdnega mošta oziroma rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta v vrednosti 3.874.700,22 SIT, v preostalem delu (1266,33 hl) pa je bil zahtevek tožeče stranke zavrnjen.

2. Ker tožeča stranka tudi po pozivu sodišča tožbe ni dopolnila tako, da bi z njo izpodbijala upravni akt, s katerim je bilo poseženo v njene pravice oziroma pravni položaj, pač pa je vztrajala pri izpodbijanju odločbe ministrstva, je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo.

3. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožeča stranka navaja, da je z drugostopenjsko odločbo ministrstvo vsebinsko odločilo o njenem zahtevku, saj je še enkrat zavrnilo njeno zahtevo po dodelitvi podpore za uporabo 1266,33 hl mošta, ki jo je zavrnil že prvostopenjski organ. Zaradi navedenega tudi drugostopenjska odločba posega v njen pravni položaj. Meni, da ni prav nobene vsebinske razlike med odločanjem o zahtevku za odpravo upravne odločbe druge stopnje in odločanjem o zahtevku za odpravo upravne odločbe prve stopnje v delu, v katerem zahtevku ni bilo ugodeno, saj je treba v obeh primerih na isto dejansko stanje uporabiti isto materialno pravo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da iz 2. člena ZUS-1 izhaja, da so predmet upravnega spora le upravni akti, ki v izreku vsebujejo meritorno določitev, je po njenem mnenju napačno. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču ter se ji povrne priglašene stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V določbi 2. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, in zato, glede na zgoraj navedeno določbo ZUS-1, takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru s tožbo izpodbijala prav takšen drugostopenjski akt, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko pozvalo, naj odpravi pomanjkljivost tožbe, jo opozorilo na posledice, če ne bo ravnala skladno s pozivom, in nato, ker tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila, tožbo zavrglo v skladu s 4. točko drugega odstavka 36. člena ZUS-1. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v sklepih I Up 421/2008 z dne 22. 10. 2009, I Up 574/2008 z dne 14. 10. 2009, I Up 463/2008 z dne 4. 6. 2009 in I Up 334/2008 z dne 5. 3. 2009. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1. 7. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).