Jedro

Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s sklepom županje tožene stranke in za razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijski del tožbenega zahtevka. Zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka v okviru reorganizacije ukinila delovno mesto analitika VII/1, ki ga je zasedala tožnica in na novo ustanovila delovno mesto svetovalca za družbene dejavnosti, pri čemer je bilo ukinjeno delovno mesto strokovno tehnično, novoustanovljeno delovno mesto pa uradniško. Ocenilo je, da sodišče ne more presojati smiselnosti reorganizacije, ki je v pristojnosti županje. Kot neutemeljene pa je zavrnilo navedbe tožnice, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navidezni. Ugotovilo je, da tožničina premestitev iz strokovno tehničnega na uradniško mesto ne bi bila mogoča, ker tožnica ni izpolnjevala pogoja naziva.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je navideznost spremembe sistemizacije razvidna iz dejstva, da pri toženi stranki skoraj ni bilo upravnih postopkov, kar pa jih je bilo, jih je vodila skupna občinska uprava ali pa direktor občinske uprave oz. Računovodkinja tožene stranke. Na delovnem mestu analitika VII/1, ki je po novi sistemizaciji delovno mesto svetovalca za družbene zadeve, zato ni bilo javnih nalog, zaradi katerih bi moralo biti sistemizirano uradniško delovno mesto. Predstojnik je sicer samostojen pri določanju organizacije, vendar je glede tega ali gre za strokovno-tehnično ali uradniško delovno mesto vezan na Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami) in Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami). Tožnica je ves čas zatrjevala, da je odpovedni razlog navidezen, saj se je pri novem delovnem mestu spremenila samo smer izobrazbe, s čimer je bilo tožnici onemogočeno sodelovanje na javnem natečaju. Tožena stranka je kršila tožničino pravico do prednostne zaposlitve, kakor je opredeljena v sedmem odstavku 158. člena ZJU, kršeno pa je bilo tudi načelo enakopravne dostopnosti do prostega delovnega mesta po 7. členu ZJU. Na novem delovnem mestu je bila dodana le naloga vodenja in odločanja v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji, to pa je bilo delo, ki je bilo preneseno na skupno občinsko upravo. Sodišče bi moralo ugotoviti, da gre pri delovnem mestu svetovalca za družbene dejavnosti za strokovno-tehnično delo, kar posledično pomeni, da ni obstajal utemeljen odpovedni razlog. Sodišče ni presojalo, ali je bila sprememba akta v sistemizaciji navidezna ali resnična.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnica sicer uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev pravdnega postopka vendar te kršitve formalno ne opredeli. Z navedbo, da sodišče ni presojalo odločilnega vprašanja, to je ali je sprememba akta o sistemizaciji navidezna ali resnična, revizija smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tak očitek je neutemeljen, sodišče druge stopnje je v 15. in 16. točki obrazložitve povsem ustrezno pojasnilo, da sprememba splošnega akta ne more biti navidezna, da do spremembe pride ali pa ne pride in da je pri toženi stranki dejansko prišlo do reorganizacije glede vodenja upravnih postopkov ter da je bilo tožničino delovno mesto dejansko ukinjeno. Razlogi izpodbijane sodbe v zvezi s tem niso nejasni in v celoti omogočajo preizkus izpodbijane sodbe.

8. Pretežni del revizijskih navedb o delu, ki ga je tožnica opravljala na delovnem mestu analitika VII/1, nalogah pravnikov v Skupni občinski upravi občin v A., obsegom potreb po odločanju v upravnih postopkih ipd. pomeni nedovoljeno uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni dopusten revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sprememba organizacije dela, izvedena s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 12. 12. 2014, pomeni organizacijski razlog v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZJU, zaradi katerega je tožena stranka tožnici lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov. Vse te razloge zakon opredeljuje kot poslovni razlog.

10. Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije pri čemer je bilo v obrazložitvi, ki je bila priložena predlogu reorganizacije, izrecno zapisano, da se med drugim ukine strokovno-tehnično delovno mesto analitika VII/1 in da se namesto njega sistemizira uradniško delovno mesto svetovalca za družbene zadeve, ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.

11. Mnenje tožnice, da takšna reorganizacija ni potrebna, ker upravne postopke za toženo stranko (lahko) vodijo zaposleni v Skupni občinski upravi občin v A., ne le da pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč pomeni tudi zahtevo, da se reorganizacija presoja s stališča njene smotrnosti, kar pa ne more biti predmet sodnega preizkusa.

12. V postopku odpovedi je bila tudi ustrezno upoštevana določba tretjega odstavka 156. člena ZJU o tem, da je sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Podlaga za reorganizacijo je dejansko bil nov Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s katalogom delovnih mest z dne 12. 12. 2014. 13. Zmotno je revizijsko stališče, da je sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonit, ker je ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno šteti, da gre pri delovnem mestu svetovalca za družbene zadeve za strokovno-tehnično delovno mesto in da zato ni obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V katalogu delovnih mest, ki je sestavni del Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi tožene stranke je delovno mesto svetovalca za družbene dejavnosti opredeljeno kot uradniško delovno mesto, ki se opravlja v nazivih svetovalec I, svetovalec II in svetovalec III, kar so nazivi, ki so v prilogi 1 Uredbe predvideni za uradniška delovna mesta, ne pa tudi za strokovno-tehnična delovna mesta (priloga 3 Uredbe). V skladu z 51. členom Uredbe so uradniška delovna mesta tista, na katerih se opravljajo javne naloge; strokovno-tehnična delovna mesta pa tista, na katerih se izvajajo naloge, ki sicer sodijo v delovno področje organa lokalne skupnosti, vendar po svoji vsebini predstavljajo strokovno-tehnične naloge, ne pa uradniških nalog. Tipična uradniška naloga je vodenje upravnega postopka, zato tožena stranka ni ravnala v nasprotju z Uredbo in ZJU, ko je delovno mesto, na katerem je predvideno vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, opredelila kot uradniško delovno mesto.

14. Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na kršitev tožničine prednostne pravice do zaposlitve, kakor je določena v sedmem odstavku 158. člena ZJU. Ta določa, da ima javni uslužbenec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po tem poglavju, ne glede na določbe tega zakona o javnem natečaju, prednostno pravico do zaposlitve na prosto delovno mesto v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena v organu, v katerem je delal in sicer dve leti po odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tej zadevi ne gre za spor o kršitvi prednostne pravice do zaposlitve, temveč za spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kršitev prednostne pravice bi bila podana, če bi se tožnica prijavila na prosto delovno mesto, pa tožena stranka prednostne pravice ne bi upoštevala, vendar kaj takšnega v postopku ni bilo niti zatrjevano in tudi ni bilo predmet tega spora. Iz istega razloga je brezpredmetno tudi sklicevanje na kršitev načela iz 7. člena ZJU o enakopravni dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate.

15. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.