Jedro

V primerjavi z objavo, na katero se zahtevani popravek nanaša, sta navedena zapisa oblikovana na enak način kot naslov in podnaslov objave, besedilo, s katerim je tožnica naslovila popravek, pa je v enaki obliki kot ostali del besedila. Toženčev ugovor, da ni spremenil naslova, torej ni utemeljen. Enako velja za sklicevanje na tehnično postavitev; kolikor sega v zakonske obveznosti odgovornega urednika, toženec odgovarja tudi zanjo. Dokazana je nadalje tožničina navedba, da je toženčev odziv objavljen v drugem zavihku kot prvotni članek.

Vse navedeno utemeljuje sklep, da popravek ni bil objavljen v taki obliki in na takem mestu, da bi imela njegova objava enako vrednost kot prispevek, na katerega se nanaša.

Izrek

17.Ker je tožnica uspela z zahtevkom, je upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 154. čl. ZPP). Ti znašajo 522 EUR, in sicer gre za strošek za tožbo (400 točk - 240 EUR), zastopanje na naroku (400 točk, urnina 50 točk, odsotnost iz pisarne 20 točk - 282 EUR). Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. in 278. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna objaviti popravek objavljenega obvestila na spletni strani X.si v roku 48 ur na istem mestu, kot je bilo objavljeno obvestilo, skladno z določili Zakona o medijih, ki se glasi:

'Popravek:

Zadeva: Zahteva za objavo popravka na navedbe v spletnem mediju X.si na naslovu https:/...

18.Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo (358. člen ZPP).

Seznam zaposlenih v Uradu ... MO je ažuren in pravilno naveden

Iz članka na spletniku X.si z dne ..., z naslovom 'Trmatorja zažgati na grmadi, bi rekli v srednjem veku! Ker vidi v prihodnost...', v katerem navajate: 'No, nejeverni Tomaž in podobni niso nikdar verjeli vsemu dokler se niso prepričali ...Nekatere bo zazeblo od groze, da se ONA vendarle ni poslovila....DANAŠNJA STRAN ... /KI NI MEDIJ, KI BI MU LAHKO PISALI POPRAVKE IN UGOVORE IPD. KOT NAM JIH PIŠE ŠEFICA ZA OBVEŠČANJE A. A./PA ZGLEDA TAKOLE … NO, MORDA BO NOVI ŠEF NASTOPIL SVOJO SLUŽBO ŠELE V PRIHODNOSTI.' in v katerem ste objavili fotografijo seznama zaposlenih Urada ... MO, je mogoče napačno razumeti, da MO ni ažurirala sprememb seznama zaposlenih.

Na Mestni občini ... pojasnjujemo, da je bila na dan ... objava seznama zaposlenih na Uradu ... pravilno navedena, saj je dosedanja vodja urada na ta dan še vedno zasedala delovno mesto vodje urada.

Fotografija v članku: /zajem spletne strani Seznam zaposlenih na Uradu ...'

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 522 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo."

19.Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženec dolžan povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 306 EUR (pritožba - 500 točk, materialni stroški - 10 točk, vrednost točke 0,60 EUR). Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na zgoraj navedenih določbah OZ.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 306 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (1) ustavilo postopek v delu, v katerem je tožnica umaknila tožbo in (2) zavrnilo zahtevek za objavo popravka.

2.Tožnica v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

-------------------------------

3.Toženec ni zavrnil objave popravka in vsebine popravka niti v pravdi ni prerekal. S tem, ko je sodišče presojalo obstoj odklonitvenih razlogov, je bilo kršeno razpravno načelo (VSL II Cp 845/2013). Zmotno je tudi stališče, da toženec lahko še v pravdi uveljavlja odklonitvene razloge.

4.Sodišče je napačno razumelo bistvo članka.

5.V tožbi je uveljavljala, da popravek ni bil objavljen z naslovom, kot ga je določila sama, da ima naslov, ki ga je določil toženec, še vsaj 20 člankov, dva celo z istim datumom kot izpodbijani, da popravek ni bil objavljen z enakimi črkami in jakostjo zapisa in da je toženec ni obvestil o objavi. V 23. točki obrazložitve je vse to ugotovljeno, tožbeni zahtevek pa kljub temu zavrnjen. Gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo in je zato podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP.

6.3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

7.4. Pritožba je utemeljena.

1Določba se glasi: "Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih: … - če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu; ..."

8.5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je podan odklonitveni razlog. Razlogi v 23. točki obrazložitve niso razlogi, na katerih bi temeljila sodba. Sodišče je le odgovorilo na toženčeva stališča v zvezi z njegovimi obveznostmi po Zakonu o medijih (v nadaljevanju ZMed), podana v postopku. Zatrjevanega nasprotja med razlogi in izrekom sodbe ni.

6. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za objavo popravka temelji na presoji,

- da toženec z navedbo, da bi pravda morala teči o vsebini popravka in ne o objavi sami, smiselno zatrjuje, da popravek po vsebini ne izpolnjuje kriterijev za objavo,

- da se mora popravek po zakonu nanašati na bistveno vsebino objavljenega prispevka,

Zveza:

- da je bistvo objave, na katero se nanaša popravek, v implicitno podanem sporočilu, da se je pri tožnici še pred zaključkom javnega natečaja vedelo, kdo bo izbran na mesto vodje urada za družbene dejavnosti, in da kljub temu, da funkcije še ni nastopil (na spletni strani je kot vodja urada navedena druga oseba), to delo že dejansko opravlja,

- da je tožnica v zahtevanem popravku navedla, da je iz objave razumeti, da na spletni strani ni ažurirala sprememb, to pa je v sporni objavi obrobnega pomena,

- da zato z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen (2. al. 1. odst. 31. čl. ZMed1).

7. Utemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi razpravnega načela. Po 212. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Dejstva, ki jih stranke niso navajale, sme ugotoviti le, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (2. odst. 7. čl. ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je kot podlago za presojo o obstoju odklonitvenega razloga opredelilo toženčeve navedbe, da tožnici ni uspelo dokazati, da so bile krnjene njene pravice, "če pa tako ocenjuje, bi morala začeti pravdo o vsebini popravka in ne o objavi sami", tega pa ni storila in je zato tožba zgrešena. Četudi bi bilo toženčeve navedbe mogoče razumeti kot uveljavljanje odklonitvenih razlogov, pa iz skopih navedb ne izhaja, katerega od odklonitvenih razlogov uveljavlja. Ker iz procesnega gradiva in narave zadeve ne izhajajo ovire za prosto razpolaganje z zahtevki (objava popravka ne bi nasprotovala prisilnim predpisom ali moralnim načelom), ni bilo podlage za ugotovitev odklonitvenega razloga, na katerem temelji odločitev o zavrnitvi zahtevka.

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 2, 2/1, 31, 31/1, 31/1-2, 27, 27/1, 27/3, 27/4, 28, 28/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/2, 212, 358

9. V skladu s 358. čl. ZPP pritožbeno sodišče ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje, če to sodišče ni presodilo listin, ki so v spisu, stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred njim. Ker je že sodišče prve stopnje izvedlo vse pomembne dokaze, stranki pa sta se o njih tudi izrekli, je pritožbeno sodišče samo odločilo o zadevi.

10. Kot navaja v pritožbi, je tožnica v tožbi uveljavljala, da se je toženec sicer odzval na njeno zahtevo za objavo popravka, vendar odziv ni bil skladen z zahtevami ZMed: - ni bil objavljen z naslovom, kot ga je določila sama, - naslov, ki ga je določil toženec, ima še vsaj 20 člankov, dva celo z istim datumom kot izpodbijani, - objava ne vsebuje imena prizadete osebe in iz popravka ni mogoče jasno razbrati navedbe, na kateri članek se nanaša, - popravek ni bil objavljen v taki obliki in na takem mestu, da bi imela njegova objava enako vrednost kot članek, na katerega se nanaša.

11. Toženec se je branil, - da je popravek ustrezno naslovil in ne drži, da bi kaj dodal ali odvzel, - da je navedel pošiljatelja in druge ustrezne podatke, - da je popravek ustrezno ločen in "kar smo prejeli, smo dobesedno objavili", - da ni dodal komentarja ali odgovora na popravek, - da v tožbi ni dovolj natančno navedeno, kaj ni v skladu z ZMed, - da je tožnica predložila neustrezne dokaze (posnetki domače strani so odvisni od velikosti zaslona, na katerem je odprta; velikost črk je odvisna od bralca; na Trmi so vse objave v enakem fontu in imajo enako formo; tožnica ni opredelila, kaj je naslov in kaj podnaslov popravka; sam ni posegel v vsebino; to se je lahko zgodilo brez vednosti in pozornosti uredništva pri tehničnem postavljanju popravkov), - da je zgrešeno sklicevanje, da ZMed obravnava tudi spletne medije (obravnava samo elektronske in pisne, ne pa digitalnih, ker ji tedaj še ni bilo; bralec tiskanega medija dobi popravek samo na določen dan, na spletniku ... pa ga najde vedno na istem mestu; tožnica izvaja pravni mobing), - da je popravek naslovil sam, ker ga ni naslovila tožnica.

12. Po opredelitvi v 1. odst. 2. čl. ZMed so mediji po tem zakonu časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti. Toženčeve navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da ta opredelitev ne bi vključevala spletnega medija, katerega odgovorni urednik je.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13. V skladu z ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev (1. odst. 27. čl.). Objava mora vsebovati ime prizadetega in navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša (3. odst. 27. čl.). Popravek mora biti objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek ali prispevek, na katerega se nanaša (4. odst. 27. čl.). Kdor zahteva objavo popravka ali prikaz nasprotnih dejstev, mora navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum njegove objave. Navesti mora tudi naslov popravka. V primeru, da naslova popravka ne navede oziroma iz besedila popravka naslov ni razviden, ga določi odgovorni urednik skladno s tem zakonom (1. odst. 28. čl.).

14. Primerjava oblike in vsebine zahtevanega popravka (A4) in izpisa spletne objave (A5) pokaže, da so med njima razlike, na katere je opozorila tožnica. Tožnica je naslovila popravek z naslovom "Seznam zaposlenih v Uradu ... MO je ažuren in pravilno naveden". V objavi je ta naslov postavljen pod zapisom "Popravek in prikaz nasprotnih dejstev" in "Pošiljatelj: B. B., vodja oddelka za komuniciranje MO" in z bistveno manjšimi črkami (ki tudi niso odebeljene ali obarvane kot prvi dve navedbi). V primerjavi z objavo, na katero se zahtevani popravek nanaša, sta navedena zapisa oblikovana na enak način kot naslov in podnaslov objave, besedilo, s katerim je tožnica naslovila popravek, pa je v enaki obliki kot ostali del besedila. Toženčev ugovor, da ni spremenil naslova, torej ni utemeljen. Enako velja za sklicevanje na tehnično postavitev; kolikor sega v zakonske obveznosti odgovornega urednika, toženec odgovarja tudi zanjo. Dokazana je nadalje tožničina navedba, da je toženčev odziv objavljen v drugem zavihku kot prvotni članek. Trditvi, da je bil prvi objavljen v zavihku C., odziv pa v zavihku D., toženec niti ni nasprotoval. Poleg tega jo potrjujeta listini A4 in A5. Očitno neutemeljeno je tudi toženčevo sklicevanje, da sta oblika besedila in velikost črk odvisna od okoliščin izven njegove sfere. Sam je povedal, da so vse objave v enaki pisavi in imajo enako obliko. Listini A4 in A5 sta s tem skladni.

15. Vse navedeno utemeljuje sklep, da popravek ni bil objavljen v taki obliki in na takem mestu, da bi imela njegova objava enako vrednost kot prispevek, na katerega se nanaša. Tožbeni zahtevek je zato utemeljen.

16. Ker je že iz navedenih razlogov treba ugoditi pritožbi in tožbenemu zahtevku, se o ostalih tožničinih navedbah ni treba izreči.