Jedro

Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo koncept pojma pripadajočega zemljišča in njegove pravne ureditve od začetka gradnje obravnavane stavbe. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo. Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je preoblikovalo v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljev in pritožbi udeležencev A. A. in B. B. se delno ugodi tako, da se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi in v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločitev.

II. V preostalem se pritožba predlagateljev, pritožba A. A. in B. B. ter v celoti pritožba Mestne občine zavrnejo in se v izpodbijanem ter nespremenjen delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo razširitev predloga predlagateljev in skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča (I. točka izreka), ni dovolilo razširitve predloga predlagateljev na parcelo št. 903/5 (II. točka izreka), v postopku združilo v skupno obravnavanje predlog predlagateljev, skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z ID znakom 0000/1510 in 4. udeleženke (III. točka izreka), ustavilo postopek glede parcel št. 901/20, 901/22, 909/23, 910/16, 914/9, 914/11, 1183/11, 901/26 in 902/19 (IV. točka izreka), zavrglo predlog glede parcel 901/11, 902/5, 909/7, 910/4, 915/11, 915/4, 914/6, 910/14, 902/13 in 902/15 (V. točka izreka), ugotovilo, da sta parceli št. 901/24 in 902/18 posebna skupna dela, ki služita vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1510-1 do celote (1/1) (VI. točka izreka), da so parcele št. 901/9, 901/23, 901/8, 902/4, 902/14, 909/15, 910/6, 915/21, 914/8, 914/10, 1183/12, 910/15, 910/17, 909/17, 902/17, 903/6, 909/24 in 901/25 individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni deli v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z ID znakom 0000-1510 na naslovu C. ulica 6, 8, 10 in 12, stoječe na parcelah št. 902/5, 909/7, 901/11, 910/14, 910/4, 914/6, 915/11 in 915/4 (VII. točka izreka), glede parcel št. 914/2, 915/7, 915/5, 901/15 in 901/16 predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom 0000-1510 zavrnilo (VIII. točka izreka), predlog za ugotovitev obstoja stvarne služnosti za potrebe parkiranja v korist večstanovanjske stavbe C. ulica 6, 8, 10 in 12, na delu parcele št. 903/5 zavrglo (IX. točka izreka), v delu, ki se nanaša na predlog 6. do 13. udeleženca za ugotovitev obstoja neodplačne stvarne služnosti ustavilo nepravdni postopek in sklenilo, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (X. točka izreka) ter da se izvedejo vpisi na podlagi sklepa sodišča prve stopnje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (XI. točka izreka).

2. Predlagatelja izpodbijata II. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa, podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo izjavo pooblaščenca predlagateljev o umiku predloga glede celotne tedanje parcele št. 903. Iz zapisnika na naroku z dne 23. 11. 2018 izhaja, da sta predlagatelja umaknila predlog samo v tistem delu, ki se nanaša na večje otroško igrišče na parc. št. 903. V naravi je otroško igrišče ograjeno in fizično ločeno od ostale nekdanje parcele št. 903, na kateri se nahajajo tudi parkirna mesta. Podano je nasprotje o odločilnih dejstvih in tem, kar se navaja v zapisniku.

Odločitev o parceli št. 903/5 je v diametralnem nasprotju z odločitvijo sodišča prve stopnje o parcelah št. 909/24 in 903/6, ki se prav tako nahajata na vzhodni strani povezovalne ceste in za kateri je bilo ugotovljeno, da predstavljata pripadajoče zemljišče na podlagi tretjega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje ni navedlo tehtnih razlogov za različno obravnavanje navedenih zemljišč. Tudi glede parcele št. 903/5 bi moralo postopati enako kot v zvezi z ugotavljanjem statusa parcel št. 909/24 in 903/6 in opraviti poizvedbe. Napačen je zato zaključek, da bi reševanje tega vprašanja zavleklo postopek. Predlog je bil vložen že v letu 2011, zato časovno podaljšanje postopka ne bi bistveno vplivala na skupno trajanje. Navedene parcele pa imajo tudi enako lego, neposredno ob vzhodni strani javne povezovalne ceste in so že po sami legi funkcionalno povezane z obravnavano stavbo.

V obrazložitvi pritožbe navajata tudi, da izpodbijata tudi VIII. In IX. točko izreka.

3. Mestna občina ... (Mestna občina) vlaga pritožbo zoper I., VI., VII. in XI. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa, podrejeno, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Razširitev predloga ni dopustna. Sodišče mora skladno s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporabiti določbo 2. in 212. člena ZPP in odločati samo v mejah že postavljenih zahtevkov.

Predlog pripadajočega zemljišča posega tudi na javne površine, kar izhaja iz elaborata LUZ z dne 1. 7. 2011. Sporne parcele, zlasti 909/25 in 903/6, predstavljajo grajeno javno dobro, parceli št. 1183/11 in 1183/12 pa cestno parcelo. Navedene nepremičnine predstavljajo infrastrukturni objekt in so bile lastninjene že po Zakonu o gospodarskih službah (ZGJS), ki izključuje uporabo ZLNDL. Tako so se lastninile cestne parcele in druge javne površine. Med komunalne objekte in naprave so spadali tudi javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, javna igrišča, pešpoti, dovozne poti in druge javne površine v naseljih. Kaj spada med javno infrastrukturo opredeljuje tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 38/2016. Ekološki otoki za odpadke in cestne parcele se torej štejejo za infrastrukturne objekte. Na njih je Mestna občina pridobila lastninsko pravico na originaren način. Napačen je zaključek, da sporna zemljišča predstavljajo zemljišče, potrebno za redno rabo obravnavane stavbe. Gre za javne površine, ki morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji. Če bi se javne površine na takšen način opredeljevale kot pripadajoče zemljišče, izven glavnih prometnih poti ne bi bilo več javnih površin. Ne sme se upoštevati zgolj interes predlagateljev.

Napačen je zaključek v 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da imajo predlagatelji parceli št. 903/6 in 909/24 v izključni uporabi. Temu je nasprotovala tudi Mestna občina tekom postopka. Poleg tega se sodna izvedenka ni opredelila do elaborata LUZ z dne 1. 7. 2011, ampak se je do tega opredelilo sodišče prve stopnje kar samo, za kar nima strokovnega znanja. V tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno.

4. B. B. in A. A. se pritožujeta zoper II., VII. in X. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep v izpodbijanem delu in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajata, da na delu parcele 909/17 in 902/17 že več kot 32 let izvršujeta pravico parkiranja, hortikulture, dostopa in uporabe tega dela parcele kot zunanjega dela atrija. Zemljišče je zaradi dolgoročne uporabe neločljivo povezano z atrijem, ki pripada njunemu stanovanju. Predlagata lastno zaslišanje. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje pod X. točko izreka sklepa. Brez da bi preverilo dejansko stanje v naravi ali zaslišalo priče, je zavrnilo zahtevek pritožnikov za določitev neodplačne stvarne služnosti. Odločitev je oprlo le na mnenje skupnosti etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je v postopku II N 536/2011 s sklepom z dne 23. 2. 2021 številko parcel 902/10 in 909/22 spremenilo v posebni skupni del in njuno lastninsko pravico. Enako bi moralo storiti tudi v tem postopku in ugotoviti, zakaj se določen del parcele dejansko sploh uporablja. Po geodetski izmeri bi se moral enako vpisati posebni skupni del na zemljišču, ki ga pritožnika uporabljata kot parkirišče že več kot 32 let. Slediti bi moralo dejanski uporabi v naravi.

Sodišče je ločilo postopek za določitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča. Udeleženci so bili zelo pozno vključeni v konkretni postopek. V vmesnem času so tekla procesna dejanja brez vednosti pritožnikov. Podana je kršitev, ker pritožnika nista bila vabljena na narok z ogledom. Vabljeni bi morali biti vsi etažni lastniki, vendar tega vabila niso prejeli in o naroku niso bili obveščeni. V prvem delu postopka je bila udeležba vseh zainteresiranih v okviru skupnosti etažnih lastnikov. Udeleženci po razdružitvi postopka zato ne bi smeli izgubiti statusa udeleženca. Zaradi neudeležbe zainteresiranih etažnih lastnikov se je na naroku neupravičeno delno umaknila zahteva po določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi na parcelni št. 903/5. Na naroku je bil prisoten le en etažni lastnik. Predlog je bil umaknjen brez soglasja večine etažnih lastnikov. Pooblaščenec nerazumno ni nikoli prerekal delnega umika te parcele, tudi ko je bil na to pozvan. Posledično sodišče ni ugotavljalo potrebnega dejanskega stanja. Posledično je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Zaradi neudeležbe vseh pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Razlog, da bi reševanje spornega vprašanja statusa zemljišča 903/5 podaljšalo postopek, ne sme biti razlog za odločanje v zadevi.

5. Predlagatelja sta odgovorila na pritožbo nasprotne udeleženke.

6. Pritožba predlagateljev in pritožba A. A. in B. B. sta delno utemeljeni, pritožba Mestne občine pa ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu C. ulica 6, 8, 10 in 12 v ..., odločalo o predlogu predlagateljev, 2. nasprotne udeleženke in četrte udeleženke.

8. Kot pripadajoče zemljišče k stavbi lahko sodišče določi tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003 (prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1). Kriterije za določitev pripadajočega zemljišča določa primeroma prvi odstavek 43. člena ZVEtL-1. Sodišče upošteva tako zlasti 1. katero _zemljišče_ je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih; 2. katero _zemljišče_ je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, _zemljišče_ pod atriji in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na _pripadajočem zemljišču_.

9. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da uporaba posameznega merila (kriterija za določitev pripadajočega zemljišča) ne izključuje sočasne uporabe še kakšnega drugega merila, temveč ravno sočasna uporaba vseh meril hkrati pripomore k pravilnejši ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča v konkretnih primerih. Po ZVEtL-1 se primeroma našteti kriteriji med seboj povezujejo in dopolnjujejo.

_K pritožbi Mestne občine_

10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da razširitev predloga v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ni dopustna. Kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v 27. točki obrazložitve, se razširitev predloga dejansko nanaša na uskladitev stanja ugotovljenega ob ogledu v naravi in ni šlo za razširitev predloga v smislu odločanja o novih delih zemljišča. Ugotovilo je, da se postopek zaradi tega ne bo podaljšal in je celovito in dokončno rešeno pravno razmerje v tem delu med udeleženci postopka smiselno in smotrno (185. člen ZPP). Pritožnica tega ne izpodbija, le pavšalno navaja, da mora sodišče odločati znotraj postavljenih zahtevkov. Izpodbijana odločitev je v celoti znotraj postavljenega predloga.

11. Zmotno je stališče Mestne občine, da del ugotovljenega pripadajočega zemljišča predstavlja javne površine in grajeno javno dobro, kot izhaja iz elaborata LUZ. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je elaborat izdelan po naročilu Mestne občine, da se sklicuje na odločbe o funkcionalnih zemljiščih le za nekatere stavbe, izdane šele po izgradnji stavb, za časa gradnje pa navaja, da stavbe niso imele opredeljenega pripadajočega zemljišča. Priložena dokumentacija Ureditev evidence nepremičnega premoženja Mestne občine (B3) je bila izdelana februarja 2016. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, so za ugotovitev pripadajočega zemljišča bistveni prostorski akti in upravna dovoljena iz časa gradnje. Le te je upoštevala sodna izvedenka v izvedenskem mnenju in potrjuje obseg pripadajočega zemljišča, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.

12. Do strokovnega mnenja elaborata LUZ se je sodna izvedenka v odgovoru na pripombe izvedenskega dela tudi opredelila (spis na list. št. 102, vloga prejeta 12. 9. 2017). Pojasnila je, da je, kljub navedbam Mestne občine, iz prostorskega akta iz časa gradnje razvidno, da zemljišča, namenjena neposredni rabi obravnavane stavbe, niso bila namenjena splošni javni rabi in po njenem mnenju niso predstavljala javnega dobra. Napačno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje odrediti sodni izvedenki, da se opredeli do priloženega elaborata.

13. Zmotna je pritožbena graja, da so parceli št. 909/25 in 903/6, ki v naravi predstavljata ekološki otok, in parcela št. 1183/12, ki predstavlja del dovozne poti v garažo, postale javne površine na podlagi drugih predpisov (po načelu specialnosti). V 34. in 35. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje obširno pojasnilo koncept pojma pripadajočega zemljišča in njegove pravne ureditve od začetka gradnje obravnavane stavbe. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo. Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je preoblikovalo v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje le ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča. Glede parcele št. 1183/11, ki v naravi predstavlja javno cesto, pa je bil postopek ustavljen (IV. točka izreka).

14. Četudi je Mestna občina nasprotovala navedbam predlagateljev, da ekološki otok uporabljajo izključno le uporabniki stavbe na naslovu C. ulica 6, 8, 10 in 12, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prostor za smetnjake predstavlja pripadajoče zemljišče. Pojasnilo je, da tako izhaja že iz prostorskega akta v času gradnje, kjer je bil takšen prostor za smeti označen kot (S) in predviden že ob sami izgradnji stavbe. Sporno je tako ostalo le še vprašanje, ali je morda prostor za smetnjake pripadajoče zemljišče več stavb skupaj. Vendar stanovalci sosednjih blokov po pozivu sodišča prve stopnje o izjasnitvi o uporabi prostora, v postopku niso priglasili udeležbe, niti nasprotovali navedbam o izključni uporabi predlagateljev.

_K pritožbi udeležencev B. B. in A. A._

15. Pritožnika sta skupaj z ostalimi stanovalci obravnavane stavbe tekom postopka dopolnila predlog1 in navajala, da naj se poleg predlaganega obsega pripadajočega zemljišča, na parcelah št. 902/17 in 909/17 ustanovi tudi neprava stvarna služnost dostopa, dovoza in parkiranja v korist vsakokratnih lastnikov parcel, ki imajo dostop do njihovih atrijev urejen zgolj preko navedenih parcel. Skupnost etažnih lastnikov je nato v vlogi z dne 29. 4. 2021 navedla, da pomemben delež etažnih lastnikov nasprotuje predlogu lastnikov pritličnih atrijev, da se na parcelah št. 902/17 in 909/17 vknjiži neprava stvarna služnost. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da med udeleženci postopka obstaja spor o dejstvih in okoliščinah o obstoju stvarne pravice in zato skladno z drugim odstavkom 50. člena ZVEtL-1 nepravdni postopek v tem delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, ustavilo in odločilo, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (X. točka izreka).

16. Pritožnika v pritožbi prvič navajata, da del parcel št. 902/17 in 909/17 predstavlja posebni skupni del stavbe, ker del zemljišča uporabljata neprekinjeno že 32 let. Gre za nedopustno pritožbeno novoto, na katero pritožbeno sodišče ne sme odgovoriti (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP2 in 3. členom ZVEtL-1). Udeleženci so v postopku predlagali le, da se na delih parcel št. 902/17 in 909/17 ustanovi služnost in ne, da se ugotovi, da sta sporni zemljišči posebni skupni del stavbe.

17. Pritožnika neutemeljeno uveljavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj o postopku ne bi bila pravočasno obveščena. Iz podatkov spisa izhaja, da sta pritožnika lastnika stanovanja v obravnavani stavbi in zato del skupnosti etažnih lastnikov. Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov pa v postopku za ugotovitve pripadajočega zemljišča zastopa upravnik (drugi odstavek 2. člena ZVEtL-1). Po pozivu sodišča prve stopnje, da predlagatelj dopolni predlog tako, da ustrezno dopolni udeležence postopka, je sodišča prve stopnje o predlogu takoj obvestilo zakonitega zastopnika skupnosti etažnih lastnikov na naslovu C. ulica 6, 8, 10 in 12 (vročilnica pripeta na list. št. 38 zadaj) in mu vročilo vse potrebne vloge. Z vročitvijo predloga in listin upravniku se predvideva, da sta bila o tem obveščena tudi pritožnika. Takšna obveznost upravnika izhaja že iz njegove vloge zakonitega zastopnika etažnih lastnikov v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. To pa sicer ne vpliva na pravico posameznega etažnega lastnika, da tudi sam samostojno sodeluje v postopku, pod pogojem, da v postopku prijavi svojo udeležbo. Vendar pa mora udeležbo izrecno prijaviti. Sodišče skladno s prvim odstavkom 9. člena ZVEtL-1 po uradni dolžnosti o postopku obvesti le osebe, ki imajo v času učinkovanja zaznambe postopka pri nepremičnini, ki je predmet postopka, v zemljiški knjigi vpisane kakršnekoli pravice, občino, na območju katere se nahaja nepremičnina, ki je predmet postopka, in osebe, za katere oceni, da bi lahko imele pravni interes za udeležbo v postopku.

18. Ker se je v konkretnem primeru za ugotovitev pripadajočega zemljišča vodil ločen postopek od postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje ohranilo enak status udeležencev, ki imajo v tem postopku drugačne interese. Pritožnika v pritožbi ne konkretizirata razloga za seznanitev s konkretnim postopkom s časovnim zamikom. Pritožbeno naziranje, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi njiju obvestiti o naroku, pa je zmotno. Ker sta bila pritožnika obveščena o postopku že preko zakonitega zastopnika, ni bilo razloga, da bi ju sodišče prve stopnje o postopku obveščalo še po uradni dolžnosti. Ustrezno je bilo vabljenje na narok le takratnih udeležencev (med drugim upravnika etažnih lastnikov) in ne vseh posameznih etažnih lastnikov. Za presojo skrbnosti ravnanja pooblaščenca in mandatnega razmerja, pa sodišče v konkretnem ni imelo podlage.

19. Pritožnika pa utemeljeno izpodbijata odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka o nedopustitvi razširitve predloga, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

_K pritožbi predlagateljev_

20. Predlagatelja utemeljeno navajata, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjavo pooblaščenca predlagateljev na naroku dne 23. 11. 2018, da umika predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča v tistem delu, ki se nanaša na večje otroško igrišče na parceli št. 903, je v izpodbijanem sklepu zmotno povzelo. Pooblaščenec predlagateljev na naroku dne 23. 11. 2018 predloga ni umaknil glede celotne tedanje parcele št. 903. Iz zapisnika (spis na list. št. 184) jasno izhaja, da je pooblaščenec glede parcele št. 903 umaknil predlog le v delu, ki se nanaša na otroško igrišče in ne v celoti. Nesporno je bilo otroško igrišče vidno v naravi, saj nadalje iz zapisnika izhaja, da se na delu parcele št. 903 nahajajo parkirišča in otok za zbiranje odpadkov. Na naroku parcela št. 903 še ni bila razdeljena na dve novi parceli št. 903/5 in 903/6. Umik predloga pooblaščenca predlagateljev je bil na naroku ustrezen in jasno opisan. Izjave pooblaščenca pa vsekakor ni razumeti na način, da je bil predlog glede parcele št. 903 umaknjen v celoti.

21. Tudi iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, da bo z dopisom pozvalo upravnika stavbe na naslovu D. 18 in D. 20, da se izjasni, ali glede prostora za zbiranje odpadkov in parkirnih mest, obstaja spor o razmejitvi navedene parcele, izhaja, da je bilo v naravi jasno, da del parcele št. 903 predstavlja prostor za odpadke, parkirišče in otroško igrišče. Iz poziva upravniku z dne 28. 11. 2018 (spis na list. št. 186-187) namreč izhaja, da naj se skupnost etažnih lastnikov sosednjih stavb izjasni, ali so udeleženci tega postopka izključni uporabniki prostora za zbiranje odpadkov in parkirnih mest na parceli št. 903. 22. Pooblaščenec predlagateljev je dne 4. 3. 2022 (spis na list. št. 338 – 339) vložil pripravljalno vlogo z naslovom razširitev predloga, v kateri je razširil predlog tudi na del sedanje parcele št. 903/5, ki v naravi predstavlja parkirna mesta. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo napačno obravnavalo kot razširitev na novi ali drugi del parcele, kot naj bi prvotno izhajalo iz predloga. Ker predlog predlagateljev glede ugotovitve pripadajočega zemljišča tudi na delu novonastale parcele št. 903/5, kjer se v naravi nahajajo parkirna mesta, ni bil nikoli umaknjen, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje v 28. tč. obrazložitve, da razširitve predloga ne dopusti, ker bi navedeno zavleklo reševanje konkretnega primera.

23. Sicer pa tudi nedopustitev razširitve predloga iz načela smotrnosti, ne vzdrži pravne presoje. V konkretnem postopku je bil del parcele št. 903/5 že predmet obravnavanja. O spornem delu je bilo že podano izvedensko mnenje, prav tako so bile osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, obveščene o postopku. Za dokončno razrešitev razmerij med udeleženci, bi bilo smotrneje o predlogu odločiti. Sodišče prve stopnje pa bo moralo o predlogu odločiti že iz razloga, ker na delu parcele št. 903/5, kjer se nahaja parkirišče, do umika sploh ni prišlo.

24. Predlagatelja formalno navajata, da vlagata pritožbo tudi zoper VIII. in IX. točko izreka, vendar vsebinskih pritožbenih razlogov ne podata. Zato je sodišče v tem delu opravilo le preizkus po uradni dolžnosti (350. člena ZPP) in kršitev ni ugotovilo.

25. Sodišče prve stopnje se jo do bistvenih razlogov za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča opredelilo in v zadostni meri obrazložilo, zakaj del predlaganega obsega parcel predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi. Napačno pa je zaključilo, da je bil predlog o delu novonastale parcele št. 903/5 umaknjen, posledično zmotno ni vsebinsko odločalo o delu parcele, kjer se nahaja parkirišče. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljev in pritožbi udeležencev B. B. in A. A. delno ugodilo, razveljavilo II. točko izreka in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev, v preostalem delu pa je pritožbo predlagateljev ter pritožbo B. B. in A. A. zavrnilo in v celoti pritožbo Mestne občine ter v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 3. členom ZVEtL-1). Razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), niso podani.

26. Ker je sodišče prve stopnje o delu parcele št. 903/5 sprejelo le procesni sklep, je to narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da vsebinsko odloči o predlogu. Sodišče prve stopnje naj tudi upošteva, da je v VII. točki izreka izostala parcela št. 901/21, ki je bila del predloga.

1 Dopolnitev predloga z dne 7. 10. 2020, spis na list. št. 297. Smiselno enako sta navajala tudi predlagatelja v dopolnitvi predloga z dne 22. 10. 2020, spis na list. št. 304. 2 V skladu z 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.