Jedro

Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo vlogo tožnika z dne 27. 12. 2011. Zoper navedeni sklep se je tožnik pravočasno pritožil, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V laični pritožbi predlaga, da sodišče odstopi Državnemu tožilstvu. Navaja, da je sodišče od njega zahtevalo, da vloži tožbo, vendar to v danem primeru ne pride v poštev, ker je bilo s strani tožene stranke oziroma delodajalca storjeno kaznivo dejanje. Glede na te okoliščine je sodišče dolžno odstopiti zadevo Državnemu tožilstvu v preučitev. V kazenskem postopku bo tožnik upravičen uveljavljati premoženjsko-pravni zahtevek za povrnitev škode.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP določa, kaj morajo vsebovati vloge, da jih lahko sodišče obravnava. Drugi odstavek 105. člena ZPP določa, da morajo biti vloge razumljive in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, predvsem pa morajo obsegati navedbo sodišča, ime in stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zastopnikov pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Z vlogo je v skladu s prvim odstavkom 105. člena ZPP mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Tožba mora po 1. odstavku 180. člena ZPP obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Ker sodišče vroči izvod tožbe nasprotni stranki, saj takrat začne teči pravda (prim. prvi odstavek 189. člena ZPP), se mora tožba, v skladu s 1. odstavkom 106. člena ZPP, predložiti oziroma izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge. ZPP v prvem odstavku 108. člena določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti in jo dopolniti, če je vloga nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Če vložnik vloge ne popravi ali jo ne dopolni tako, kot sodišče zahteva, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže, po določbi petega odstavka 108. člena ZPP.

Tožnik oziroma vlagatelj je vložil vlogo (tožbo) v enem izvodu ter tudi prilogi v enem izvodu (obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 11. 2011 in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 1. 12. 2011). Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 18. 1. 2012 pozvalo, da vlogo dopolni tako, kot to zahteva ZPP in sicer, da v roku 15 dni od prejema sklepa predloži še en izvod te vloge in prilog, da vlogo označi kot tožbo, v njej opredeli tožečo in toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranski terjatev, navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek in navede dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo ter predloži listinske dokaze ter takšno vlogo popravljeno skupaj s prilogami predloži sodišču v dveh izvodih. Sodišče je v sklepu tudi navedlo, da bo vlogo zavrglo, če vložnik ne bo ravnal po nalogu sodišča in jo ustrezno dopolnil. Prav tako je sodišče opozorilo vlagatelja na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči (BPP) ter podaljšanje roka za dopolnitev v takem primeru, ki prične teči od takrat, ko mu bo vročena odločba oziroma sklep o brezplačni pravni pomoči. Sklep je bil vlagatelju vročen 19. 1. 2012, zato je 15-dnevni rok potekel 3. 2. 2012. Vlagatelj v danem roku ni dopolnil vloge, kot ga je pozvalo sodišče. Ni predložil še enega izvoda vloge in prilog. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vlagatelj pri Službi za BPP ni zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s popravo in dopolnitvijo predmetne vloge. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito vlogo zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče dodaja, da eventualni obstoj obstoj kaznivega dejanja ne vpliva na to, da vložniku ne bi bilo treba ustrezno dopolniti vloge v individualnem delovnem sporu, v katerem je izpodbijal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).