Jedro

Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino, da zapustnik ni napravil oporoke, ter pojasnilo, kateri dediči so bili povabljeni k dedovanju; pojasnilo, da so dediči sklenili dogovor in sporazum o razdelitvi zapuščine, in prepisalo, kakšna je vsebina dogovora; razglasilo za zakonite dediče vse dediče prvega dednega reda; sklenilo, da na podlagi sporazuma o razdelitvi zapuščine zapuščino dedujeta zapustnikova sinova A. A. (nepremičnino parc. št. 0000 2653/4 k. o. X) in B. B. (neregistrirano kolo z motorjem), ter po pravnomočnosti odredilo zemljiškoknjižna vpisa lastninske pravice in služnosti.

2. Zoper tak sklep se v delu, ki se nanaša na vpis brezplačne služnostne pravice bivanja in prejemanja neomejenih obiskov na nepremičninah s parc. št. 2653/7 ter *298 k. o. X, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) pritožuje A. A. Predlaga spremembo sklepa.

Navaja, da se nikoli ni strinjal, da se dedinji C. C prizna do smrti brezplačna služnostna pravica bivanja in prejemanja neomejenih obiskov pri njemu lastnih nepremičninah s parc. št. 2653/7 in *298 k. o. X. Nikoli tudi ni soglašal z vpisom takšne pravice v zemljiško knjigo. Res pa je, da so se dediči pogovarjali na zapuščinski obravnavi 28. 12. 2021 o tem, da je lahko C. C. do smrti brezplačno v stanovanjski hiši. Sodišče prve stopnje bi tudi moralo upoštevati dopis, ki ga je poslal 10. 1. 2022. V dednem dogovoru ni navedena matična številka A. A., česar z izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati.

Pritožnik še dodaja, da gre tudi za napačni parceli, saj stanovanjska hiša stoji le na parceli *298 k. o. X. 3. Ostali dediči na pritožbo, ki jim je bila vročena, niso odgovorili.

4. Pritožba ni dopustna.

5. Pritožnik povsem jasno vlaga pritožbo le zoper del ugotovitvenega dela sklepa (v katerem je povzet dogovor med dediči) ter 2. točko II. dela sklepa (ki v resnici predstavlja odredbo izvršilnemu sodišču; prim. 216. člen ZD). Pritožba zoper odredbo ni dopustna (prim. 1. odstavek 333. člena in 1. odstavek 363. člena ZPP ter 1. odstavek 172. člena ZD). Enako velja za dedni dogovor.

6. Ta je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo (392. člen ZPP).1 S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklepu o dedovanju sporazum netočno povzet. 7. Sporni dogovor so na zapuščinskem naroku sklenili vsi dediči in s podpisom zapisnika potrdili, da se z njim strinjajo (prim. 2. odstavek 307. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).2

8. Sklepa o dedovanju (katerega vsebino določa 214. člen ZD3) pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.4 Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.5

9. Pritožba torej ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.

1 Prim. odločbe VS RS II Ips 215/2013 in VSL II Cp 1710/2108 ter I Cp 1312/2021. 2 Vsebina zapisnika, ki je javna listina, ne pritrjuje pritožbenemu stališču, da so se dediči le pogovarjali o tem, da je lahko C. C. do smrti brezplačno v stanovanjski hiši. 3 Sodišče v sklepu o dedovanju (v bistvenem) ugotovi, katero premoženje spada v zapuščino, kdo so zapustnikovi dediči in katere pravice iz zapuščine pripadajo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. 4 Takšno stališče je bilo zavzeto tudi v sklepu VS RS II Ips 12/2022. 5 Ker je sodišče sodno poravnavo povzelo v ugotovitveni del sklepa, višje sodišče pritožniku vseeno pojasnjuje, da je prav on tisti, ki se je zavezal sodišču sporočiti zemljiškoknjižne podatke in jih je sporočil (list. št. 16 v spisu), sodišče pa je to v sklepu pravilno povzelo. Kar se tiče navedbe pritožnikovih osebnih podatkov, pa se zapisnik, ki so ga podpisali vsi dediči, tudi pritožnik, sklicuje na njihove osebne podatke v smrtovnici (list. št. 2 spisa). Tudi ti so pravilno povzeti.