Jedro

Glede na to, da postopek sprejema tožnikov v državljanstvo RS na podlagi 10. oziroma 14. člena ZDRS še ni pravnomočno končan, so podani pogoji iz 129. člena ZUP za zavrženje vloge za sprejem v državljanstvo RS po 13. členu ZDRS. Pri navedenih vlogah tožnikov gre za isto upravno stvar (odločanje o sprejemu tožnikov v državljanstvo RS) čeprav na različni pravni podlagi (2.člen ZUP)

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep tožene stranke z dne 24.5.2001, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo tožnikov v delu, ki se nanaša na izbris tožnikov iz registra državljanov in stalnih prebivalcev Republike Slovenije, izvršenem dne 26.2.1992. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/99, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) zavrgla vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije za G.B., Z.B. in S.B. V obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje ugotavlja, da so tožniki že dne 2.9.1992 na podlagi 10. oziroma 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94) vložili prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Z odločbo z dne 6.1.1997 je tožena stranka prošnjo tožnikov zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 3. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Zoper navedeno odločbo so tožniki sprožili upravni spor, Upravno sodišče pa je s sklepom, št. U 198/97 z dne 31.3.1999 tožbo kot prepozno zavrglo, navedeni sklep pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v pritožbenem postopku, s sklepom, št. I Up 291/99-2 z dne 6.9.2001, potrdilo. Pred odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa so tožniki dne 21.5.2001 vložili novo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ki so jo oprli na določbo 13. člena ZDRS. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke, ko je zavrgla vlogo tožnikov z dne 21.5.2001 za sprejem v državljanstvo, pravilna in temelji na zakonu. Ker je tožena stranka že vodila upravni postopek za sprejem tožnikov v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi njihove vloge z dne 2.9.1992 (in postopek še ni bil pravnomočno končan), je predstavljala nova vloga z dne 21.5.2001 odločanje o isti upravni stvari, kljub temu, da so tožniki vložili prvo vlogo na podlagi 10. oziroma 14. člena ZDRS, ponovno (drugo) vlogo pa na podlagi 13. člena ZDRS.

V obrazložitvi sklepa (2. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje ugotavlja, da je mogoče iz navedb v tožbi sklepati, da tožniki s tožbo izpodbijajo dejanje tožene stranke, ki naj bi ga tožena stranka po njihovih navedbah storila dne 26.2.1992 z izbrisom tožnikov iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Navaja, da s tožbo tožniki uveljavljajo, da je bilo s posamičnim dejanjem tožene stranke poseženo v njihove ustavne pravice. Iz navedb v tožbi nedvomno izhaja, da je bilo dejanje tožene stranke storjeno dne 26.2.1992 in da so bili tožniki o tem seznanjeni oziroma, da vedo za ta izbris in za posledice že 10 let. Ker je od izvršitve izpodbijanega dejanja, ki se je po zatrjevanju v tožbi zgodilo dne 26.2.1992, je prekoračen 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev tožbe v 1. odstavku 26. člena ZUS. Ker je tožba vložena po preteku zakonsko določenega roka je po presoji sodišča prve stopnje prepozno vložena in jo je bilo treba zavreči. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo in sklep (iz vsebine vloge je sklepati, da gre za pritožbo in ne za "tožbo", kot so jo tožniki poimenovali) tožniki smiselno ponovijo tožbene navedbe: da so bili prisiljeni vložiti novo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ker tožena stranka ni delovala v skladu z ZUP in je kršila roke glede obravnavanja vloge ter postopek za sprejem v državljanstvo zavlačevala 10 let; do slovenskega državljanstva so upravičeni, saj prvi tožnik živi v Republiki Sloveniji od leta 1968, druga tožnica od leta 1975, otrok pa od rojstva; z dejanjem izbrisa je tožena stranka razveljavila veljavne osebne dokumente, izdane v Republiki Sloveniji in s tem onemogočila zaposlitev, pridobitev zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, vozniškega dovoljenja in jim odvzela volilno pravico. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in naloži toženi stranki, da izda pozitivno odločbo in jih sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, podredno pa, da sodišče toženi stranki naloži ponovni vpis v register stalnih prebivalcev in v volilni imenik Slovenije. Prosijo tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe zoper sklep tožene stranke (1. točka izreka sodbe in sklepa) pravilna in temelji na zakonu. Za svojo odločitev je sodišče prve stopnje navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

V obravnavani zadevi ni sporno, da dne 21.5. 2001, ko so tožniki vložili vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS, o njihovi zahtevi z dne 2.9.1992 za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. oziroma 14. člena ZDRS, še ni bilo pravnomočno odločeno. Sporno pa je, ali so bili v tem primeru izpolnjeni pogoji za zavrženje vlog tožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu ZDRS na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP/99. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre pri navedenih vlogah tožnikov za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o sprejemu tožnikov v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav na različni pravni podlagi, torej za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP/99). ZUP/99 v 4. točki 1. odstavka 129. člena med drugim določa, da organ, ki vodi postopek, vlogo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek. Glede na to, da postopek sprejema tožnikov v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. oziroma 14. člena ZDRS še ni pravnomočno končan, sta sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka glede na navedeno pravilno sklepala, da so podani pogoji iz 129. člena ZUP/99 za zavrženje vloge tožnikov (z dne 21.5.2001) za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrglo tožbo tožnikov v delu, ki se nanaša na izbris tožnikov iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, izvršenim dne 26.2.1992 (2. točka izreka sodbe in sklepa) in pri svoji odločitvi uporabilo pravilno pravno podlago. Z razlogi odločitve se pritožbeno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. Ker gre za procesno odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih ugovorov po vsebini.

Tožniki v pritožbi ne navajajo, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbijajo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, zato ju je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da do takšnih kršitev ni prišlo, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep.

O predlogu tožnikov za oprostitev sodnih taks, pritožbeno sodišče ni odločalo, ker o tem predlogu odloča sodišče prve stopnje (1. odstavek 169. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi z 16. členom ZUS).