Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali mora stranka v upravnem sporu svoji vlogi ponovno priložiti dokazila, če so ta dokazila že v upravnem spisu? - Ali sme sodišče ugotavljati resničnost nekega dejstva, če mu ena od strank ne ugovarja, s čimer resničnost dejstva (smiselno) priznava? Bolj natančno, ali se v upravnem sporu subsidiarno (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu) uporablja drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da opustitev prerekanja dejstva pomeni njegovo priznanje? - Ali sta obstoj in višina davčne obveznosti v postopku zavarovanja predhodni vprašanji, ki ju mora davčni organ in sodišče rešiti s stopnjo verjetnosti ter posledično, ali jih lahko zavezanec izpodbija z navajanjem argumentov pravne in dejanske narave, do katerih se mora Upravno sodišče opredeliti?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali mora stranka v upravnem sporu svoji vlogi ponovno priložiti dokazila, če so ta dokazila že v upravnem spisu?

2. Ali sme sodišče ugotavljati resničnost nekega dejstva, če mu ena od strank ne ugovarja, s čimer resničnost dejstva (smiselno) priznava? Bolj natančno, ali se v upravnem sporu subsidiarno (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu) uporablja drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da opustitev prerekanja dejstva pomeni njegovo priznanje?

3. Ali sta obstoj in višina davčne obveznosti v postopku zavarovanja predhodni vprašanji, ki ju mora davčni organ in sodišče rešiti s stopnjo verjetnosti ter posledično, ali jih lahko zavezanec izpodbija z navajanjem argumentov pravne in dejanske narave, do katerih se mora Upravno sodišče opredeliti?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti Finančne uprave Republike Slovenije št. 0610-1737/2017-4 z dne 25. 5. 2017, izdan na podlagi drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), s katerim je tožničini banki in tožnici zaradi zavarovanja izpolnitve verjetne davčne obveznosti prepovedala razpolagati s sredstvi, ki jih ima tožnica na bančnih računih, v višini 300.000,00 EUR.

2. Davčni organ je pri tožniku opravil davčni inšpekcijski nadzor odmere davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2016. Tožnica naj bi v inšpiciranem obdobju direktorju družbe na podlagi posojilne pogodbe med povezanimi osebami izplačala posojila v skupnem znesku 1.334.900,00 EUR, posojilojemalec pa naj bi v tem obdobju izvedel vračilo posojil le v znesku 134.700,00 EUR. Davčni organ je po presoji vseh okoliščin primera prejemke direktorja iz naslova posojilne pogodbe prekvalificiral v druge dohodke, ki jih opredeljuje 105. člen Zakona o dohodnini ter ugotovil, da je s tem nastala pričakovana davčna obveznost iz naslova davkov od drugih dohodkov tožnice v višini 300.000,00 EUR. Po presoji sodišča je s tem v zadostni meri izkazana verjetna davčna obveznost, ki utemeljuje zakonitosti izdanega sklepa.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Pri vprašanjih pod št. 1. in 2. gre za pomembni pravni vprašanji, ki se nanašata na uporabo pravil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v upravnem sporu, ki izvira iz novega razmerja med uporabo ZUS-1 in ZPP glede na 22. člen ZUS-1, ki je bil preoblikovan z uveljavitvijo novele ZPP-E. Pri navedenem gre za uporabo pravil o dokazovanju glede dokaznih predlogov za izvedbo listin iz upravnega spisa (tožene stranke), ki jih za upravni spor - glede na siceršnjo prakso Vrhovnega sodišča v pravdi1 – Vrhovno sodišče še ni obravnavalo. Poleg tega pa je pomembno tudi vprašanje, kdaj je določeno dejstvo v sodnem postopku glede na v davčnem postopku ugotovljeno dejansko stanje šteti za sporno med strankama in kakšna so v zvezi s tem pooblastila sodišča. Na navedeni vprašanji bo zaradi enakosti položaja strank v sodnem sporu mogoče odgovoriti samo enotno, tako glede ravnanja tožeče kot tožene stranke. Pri vprašanju pod št. 3 pa gre za vsebinsko vprašanje dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Vprašanje pa je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse glede uporabe določb ZDavP-2, saj se pojavlja v mnogih sporih davčnih zavezancev, ki so soočeni s tem institutom, ki je v praksi pogosto uporabljen.

7. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Npr. sodba II Ips 279/2009 z dne 9. 9. 2010.