Jedro

Izvedenci imajo pravico do povrnitve potnih stroškov, izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju, izgubljenega zaslužka (če jim za ta čas ne gre zaslužek) in pravico do posebne nagrade (prvi odstavek 118. člena ZUP/86). Povračilo oziroma nagrado morajo zahtevati pri oddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Na to jih mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti (drugi odstavek 118. člena ZUP/86). Slednja tudi ugotovi znesek povračil s posebnim sklepom; hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep, ki je izvršilni naslov, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 118. člena ZUP/86).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Radlje ob Dravi številka 330-242/2010/399 z dne 3. 10. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Upravna enota Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: Upravna enota oziroma tožena stranka) je za oceno vrednosti stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih A. A., postavila tožnika. Pri tem ga je opozorila, da mora povrnitev stroškov in nagrado za opravljeno delo zahtevati ob oddaji izvedenskega mnenja, sicer bo to pravico izgubil. Tožnik je svoj pisni izvid in mnenje predložil v dveh delih: dne 12. 1. 2018 in dne 28. 9. 2018. Upravna enota ga je nato 24. 5. 2019 pozvala, da preneha s cenitvami in priglasi stroške za že opravljeno delo. To je storil 4. 6. 2019, Upravna enota pa je izdala sklep o stroških postopka za uveljavljanih 3.367,80 EUR. Tožnik je kasneje posredoval še dva dodatna predloga za izplačilo nagrade in sicer v višini 2.319,50 EUR in 2.084,90 EUR. Ti zahtevi je Upravna enota z izpodbijanim sklepom zavrnila. Zaključila je, da so bile vse nepremičnine navedene v sklepu o postavitvi izvedenca in ocenjene v cenitvah, ki jih je izvedenec že predložil. Zanje sta bila nagrada in povračilo stroškov že odmerjena, drugih procesnih dejanj pa ni bilo izvedenih.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritožbo tožnika zavrnilo. Pojasnilo je, da ga je Upravna enota obvestila, da naj preneha s cenitvami in priglasi stroške. Tožnik je 4. 6. 2019 zahteval plačilo nagrade v višini 3.367,80 EUR. To mu je Upravna enota priznala s sklepom z dne 10. 6. 2019. Ta odločitev je postala pravnomočna 12. 7. 2019. Mesec dni pozneje je tožnik uveljavljal novo plačilo opravljenih storitev in stroškov; to je ponovil še septembra 2019. Ministrstvo je upoštevalo pravilo drugega odstavka 119. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP1) in sklenilo, da je tožnik upravičen do nagrade in povračila stroškov, kot so mu bili že odmerjeni.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

3. Z opisano odločitvijo se tožnik ni strinjal. Predlog za nagrado z dne 31. 5. 2019 se je nanašal le na cenitve objektov na parcelah številke 128, 129/2 in 130. Na tej podlagi je tožena stranka izdala sklep z dne 10. 6. 2019. V njem ni opredelila opravljenega dela. Pozneje je tožnik vložil še tri dodatne stroškovnike, ki so obsegali nadaljnje ocene vrednosti zemljišč in objektov. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno le o dveh, o tretjem predlogu pa ne. Plačila za preostalo delo še ni zahteval. Drugi odstavek 119. člena ZUP se nanaša na povračilo potnih stroškov in izdatkov, ne pa na pravico do plačila za opravljeno storitev. Plačilo nagrade za delo izvedenca sodi med stroške upravnega postopka in se lahko uveljavlja do izdaje končne odločbe. Zakonska obveznost opozorila po drugem odstavku 119. člena ZUP ne more biti izpolnjena več let pred dejansko priglasitvijo nagrade. To bi bilo v nasprotju s 7. členom ZUP. Poleg tega je šlo za del cenitev, celotno mnenje še ni bilo pripravljeno. Dodal je še, da je Upravna enota v elektronskih sporočilih zapisala, da ne gre za dokončen obračun stroškov, temveč zgolj za oceno. Sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep odpravi z napotkom, da se ugodi tožnikovim predlogom za nagrado, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka se na tožbo ni odzvala, B. B. pa je odgovoril, da je tožnik pravilno ovrednotil svoje delo. Ostale stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

**O dokaznem postopku**

5. Sodišče je prebralo vse listine, ki sta jih stranki izročili (priloga A2 do A18, B1 in upravni spis številka 330-242/2010).

6. Predlog za zaslišanje tožnika je zavrnilo (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-12 v zvezi z drugim odstavkom 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP3). Kot je že razložilo na glavni obravnavi, je pri utemeljitvi tega dokaznega predloga zapisano „več o vsem navedenem lahko izpove tožnik sam“. Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so bila (najprej) zatrjevana in sporna, torej, da se sodišče prepriča o resničnosti (dejanskih) trditev strank, ne pa da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo oziroma jih kar nadomestijo. Tako imenovani poizvedovalni ali informativni dokazi (z izjemo dejstev ki jih stranka ni mogla poznati) niso dovoljeni.4 Sicer pa je sodišče o vseh pravno pomembnih dejstvih sklepalo na podlagi listin. Izpoved tožnika ne bi pripomogla k rešitvi tega upravnega spora. V tem oziru je bilo njegovo zaslišanje odveč.

**K I. točki izreka**

7. Tožba je utemeljena.

8. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku denacionalizacije. Slednjega ureja Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen5), ki v drugem odstavku 6. člena določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku iz leta 1986 (v nadaljevanju: ZUP/866). Nanj je sodišče zato oprlo svojo odločitev.

9. Izvedenci imajo pravico do povrnitve potnih stroškov, izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju, izgubljenega zaslužka (če jim za ta čas ne gre zaslužek) in pravico do posebne nagrade (prvi odstavek 118. člena ZUP/86). Povračilo oziroma nagrado morajo zahtevati pri oddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Na to jih mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti (drugi odstavek 118. člena ZUP/86). Slednja tudi ugotovi znesek povračil s posebnim sklepom; hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep, ki je izvršilni naslov, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 118. člena ZUP/86).

10. Tožnik je bil s sklepom številka 330-242/2010/312 z dne 16. 6. 2017 postavljen za izvedenca. Njegova naloga je bila ocena vrednosti stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih A. A. Upravna enota je tožniku naložila, da opravi cenitev v dveh mesecih. Obenem ga je opozorila, da mora ob izročitvi mnenja zahtevati povračilo stroškov in nagrado, sicer bo to pravico izgubil. 11. Dne 12. 1. 2018 je tožnik oddal prvi del, dne 28. 9. 2018 pa drugi del cenitve nepremičnin. Ker je naslovno sodišče s sodbo I U 1235/2017 z dne 5. 2. 2019 v 6. in 7. točki izreka odpravilo delno odločbo Upravne enote, je le-ta 24. 5. 2019 pozvala tožnika, da preneha s cenitvijo nepremičnin. Obvestila ga je še, da lahko priglasi stroške za opravljeno izvedensko delo.

12. Tožnik je nato 31. 5. 2019 podal svoj predlog za nagrado v višini 3.367,80 EUR. Sledil je sklep Upravne enote z dne 10. 6. 2019, s katerim je bila uveljavljena nagrada tožniku priznana.

13. Dva meseca pozneje, 15. 8. 2019, je tožnik uveljavljal še nagrade v višini 2.084,90 EUR, 2.788,70 EUR in 2.319,50 EUR. Medtem ko je prvi dve zahtevi Upravna enota z izpodbijanim sklepom z dne 3. 10. 2019 zavrnila, o tretji7 ni odločila.

14. Zagotovo drži, da je bil tožnik seznanjen s posledicami nepravočasne zahteve za povračilo stroškov in nagrade po drugem odstavku 118. člena ZUP/86. Potek časa tega dejstva ne spremeni. Tožnik je bil ob postavitvi izrecno opozorjen, da mora povračilo stroškov oziroma nagrado uveljavljati pri oddaji izvedenskega mnenja (5. točka izreka sklepa številka 330-242/2010/312 z dne 16. 6. 2017).

15. Po drugi strani je jasno, da je tožnika čakala obsežna naloga ocene vrednosti več nepremičnin po stanju v času podržavljenja in (določene) v času vračanja. S tega vidika je običajno in pričakovano, da je svoje mnenje oblikoval v več sklopih in izročil cenitve v več delih. Če je pri tožniku nastal dvom o tem, kdaj točno bi moral priglasiti svoje stroške in nagrado, je bil ta odpravljen najkasneje z izdajo oziroma prejemom odločbe Ministrstva. V njej je ponovljeno zdaj že večkrat citirano opozorilo in posledice prepozne zahteve povračila stroškov in nagrade.

16. Tako se pokaže, da tožena stranka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja. V položaju, kot je pričujoči, bi morala poznejše predloge za izplačilo nagrade presoditi v luči obsežnejše in dlje časa trajajoče cenitve večjega števila nepremičnin. Upoštevati bi morala, da izvedensko mnenje ni zaključeno; da ne obsega cenitve vseh nepremičnin. To je sicer posledica sodbe naslovnega sodišča. Zato bi morala tožniku postaviti rok, do katerega bi bil dolžan priglasiti stroške in nagrade ter (eventualno) ponoviti opozorilo glede izgube pravice v primeru nepravočasne priglasitve. Očitno je namreč, da je za del že izročenih cenitev izdal stroškovnike, za določene nepremičnine pa je to storil po prejemu obvestila z dne 24. 5. 2019. Z drugimi besedami, stroškovnike za že prejeta mnenja bi Upravna enota v teh okoliščinah morala vsebinsko obravnavati.

17. Na tem mestu sodišče dodaja, da pravila 118. člena ZUP/86 veljajo tako za povrnitev stroškov, kot za plačilo nagrade. V tej luči je razglabljanje tožnika o možnosti priglasitve nagrade vse do konca upravnega postopka zmotno.

18. Kar pa se tiče sklepa z dne 10. 6. 2019 ne gre prezreti, da je ta pravnomočen. Vsi morebitni ugovori v smeri njegove vsebine so zato brezpredmetni.

19. V ponovnem postopku se bo morala Upravna enota nasloniti na pravila ZUP/86 glede izvedenca ter vzeti v obzir priglašene stroške in nagrade z dne 14. 8. 2019. To velja tudi za stroške in nagrado v višini 2.319,50 EUR. Na to pravno mnenje je vezana (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

20. Tožena stranka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja oziroma je napravila napačen sklep o njem (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato njen sklep odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

21. Sodišče je tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik8). Le-ta znaša 385,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 469,70 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Uradni listi Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 2 Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 815/2009 z dne 21. 3. 2013, 7. točka, II Ips 197/2013 z dne 6. 2. 2014, 13. točka, II Ips 163/2012 z dne 17. 1. 2013 , 8. točka, II Ips 4/2014 z dne 10. 7. 2014, 7. točka in nadaljnje. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 27/1991-I z dne 29. 11. 1991, 31/1993 z dne 11. 6. 1993, 65/1998 z dne 3. 10. 1998, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-10/92-19 z dne 5. 11. 1992, U-I-25/92-27 z dne 4. 3. 1993, UI 72/93 z dne 20. 4. 1995, U-I-81/94 z dne 20. 3. 1997, U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, U-I-200/97 z dne 13. 2. 1998, U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, U-I-387/98 z dne 15. 7. 1999, U-I-138/99-41 z dne 18. 1. 2001, U-I-58/04-7 z dne 10. 2. 2005. 6 Objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številki 47/1986 z dne 15. 8. 1986 in 83/1998 z dne 15. 8. 1986. 7 Ta se v upravnem spisu sicer pojavi šele ob vložitvi pritožbe. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.