Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse in sklenilo še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa plačati sodno takso za pritožbo v znesku 120,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je poleg okoliščin iz leta 2017 pomembno tudi to, da v letu 2018 deluje le polovično in so temu primerni tudi dohodki. Predlaga, da se ji omogoči obročno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 12. 9. 2018, s katerim je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Zoper ta sklep se tožena stranka ni pritožila, pač pa je vložila prošnjo za obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na slabo likvidnost. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, sklicujoč se na svojo odločitev z dne 12. 9. 2018. Ob tem je pojasnilo, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) enotno ureja postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno. ZST-1 v 11. členu ureja štiri možnosti odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse: popolna oprostitev, delna oprostitev, odlog plačila in obročno plačilo. Sodišče prve stopnje se v sklepu z dne 12. 9. 2018 ni odločilo za nobeno in odločitev o tem je pravnomočna.

6. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi sodišču nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu tožene stranke. Drži torej, da okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno, pomeni oviro za ponovno vsebinsko presojo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožena stranka v predlogu za obročno plačilo sodne takse ni navedla, da bi se njeno premoženjsko stanje po izdaji sklepa z dne 12. 9. 2018 spremenilo. Ker je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen ponovni predlog, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP pravilno zavrglo. V zvezi s tem se je utemeljeno sklicevalo tudi na primere iz sodne prakse (sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1511/2011, I Cp 2308/2013, I Cp 2391/2013).

7. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).