Jedro

Družbenikov prevzem plačila morebitnih obveznosti družbe pomeni, da so glede njih singularni pravni nasledniki družbe, ki je prenehala. Singularni pravni nasledniki izvajajo svoje pravice od prednikov, ki so bile stranke pravnomočno zaključenega postopka, s čimer je utemeljena razširitev pravnomočnosti nanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je zahtevala od toženca plačilo zneska 676.295,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po njenem mnenju gre na pasivni strani za dva različna pravna subjekta. Zato bi moralo sodišče o stvari odločati in izdati novo sodbo, ki se bo glasila na novo pravdno stranko. Nova sodna odločba bi v skladu z namenom Zakona o finančnem poslovanju podjetij realno podaljšala možnost izterjave starega dolga.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep sodišča prve stopnje temelji na dejanskih ugotovitvah, da je toženec družbenik družbe V... d.o.o., da je omenjena družba prenehala z izbrisom iz sodnega registra na podlagi 27. in 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod) in da je bilo o tožbenem zahtevku, ki je predmet te pravde, že odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi opr. št. Ig 98/1652 zoper omenjeno družbo. Navedene nesporne dejanske ugotovitve pa po mnenju sodišča prve stopnje pogojujejo nadaljnjo ugotovitev, da gre za pravdo o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, kar sodišču preprečuje ponovno odločanje o isti stvari (2. odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V skladu z določilom 4. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi z 1. odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD) je družbenica prevzemnica plačila preostalih obveznosti družbe oziroma njena pravna naslednica, zato omenjena pravnomočna odločba izdana zoper družbo, zavezuje tudi njo.

Razlogom sodišča prve stopnje je treba v celoti pritrditi. V določilu 2. odstavka 319. člena ZPP je določena negativna funkcija materialne pravnomočnosti: Zaradi pravnomočnosti ni dopustno, da bi sodišče ponovno obravnavalo in odločilo o istem zahtevku med istima strankama. Da gre v obravnavanem primeru za isti zahtevek, ni sporno. Tožeča stranka se v tožbi sama sklicuje na pravnomočno odločbo in na v njej ugotovljeno obveznost. Po pritožbenih trditvah je sporno le ali gre za iste stranke. O tem imamo posebna pravila o tako imenovanih subjektivnih mejah pravnomočnosti. Osnovno je staro pravilo Res iudicata facit ius inter partes, ki pove, da se tiče pravnomočnost tistih oseb, ki so bile stranke v postopku. Od tega osnovnega pravila pa veljajo številne izjeme, ki so utemeljene s tesno zvezo drugih oseb s strankami prvotnega postopka, bodisi z razlogi procesne gospodarnosti, npr.: univerzalni ali singularni nasledniki strank postopka, potencialni enotni sosporniki ter tisti, na katere se po izrecni zakonski določbi ali pa po naravi pravnega razmerja razteza učinek pravnomočnosti. Družbenikov prevzem plačila morebitnih obveznosti družbe pomeni, da so glede njih singularni pravni nasledniki družbe, ki je prenehala. Singularni pravni nasledniki izvajajo svoje pravice od prednikov, ki so bile stranke pravnomočno zaključenega postopka, s čimer je utemeljena razširitev pravnomočnosti nanje. To pomeni, da bi tožeča stranka lahko zahtevala oziroma nadaljevala z realizacijo svoje terjatve zoper družbenika v že začetem postopku izvršbe zoper družbo.

Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno razmišljanje o zastaranju terjatev, ki očitno nakazuje stališče, da naj bi zastaranje terjatve zoper družbenika začelo teči šele z izbrisom družbe iz sodnega registra, in ki je povsem v nasprotju s splošnim načelom o vštevanju v zastaranje časa, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (363. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).

Glede na navedeno se izpodbijana odločitev izkaže za pravilno zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).