Jedro

Ob branju izpodbijane sodbe je že na prvi pogled očitno, da do zatrjevane kršitve v obravnavani zadevi sploh ni moglo priti in da se navedbe predlagateljice sploh ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 37. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo sklep Upravne enote Ljubljana, št. 352- 86/2024-6224-4 z dne 28. 8. 2024, in zadevo ob smiselni uporabi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve pravnomočne sodbe je razvidno, da je Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju toženka) z navedenim sklepom sklenila, da se uvede postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije, za namen prenove A., na tam navedenih nepremičninah, ki predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi, pri kateri je na posameznem delu stavbe vknjižena lastninska pravica v korist zavezanke, to je tožnice do celote (1. točka izreka) ter da dokler postopek omejitve lastninske pravice ni pravnomočno končan, brez soglasja upravičenke ni dopusten promet z nepremičninami iz prejšnje točke, niti njihovo bistveno spreminjanje, pravni posel, sklenjen v nasprotju z navedenim, pa je ničen (2. točka izreka).

3.Upravno sodišče je v sodbi pojasnilo, da je toženka v izpodbijanem sklepu izhajala s predpostavke, da gre za akt, ki ni izpodbojen v upravnem sporu, v njem je navedla vse, kar je bilo priloženo zahtevi za omejitev lastninske pravice (v nadaljevanju zahteva), citirala relevantne določbe Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) ter ugotovila, da je zahteva popolna. S sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča I Up 269/2024 pa je navedlo, da mora imeti lastnik nepremičnine zaradi zakonskih učinkov sklepa o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice možnost ugovarjati, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izdajo. Ker je toženka izhajala iz predpostavke, da je sklep o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice procesni sklep, v obrazložitvi ni razlogov, odločilnih za presojo dokazov priloženih zahtevi, na podlagi katerih bi lahko sodišče presodilo ugovore tožnikov, ki popolnosti zahteve ugovarjajo po vsebini. Obrazložitev toženke je torej povsem brez navedb o presoji izpolnjenosti zakonskih pogojev za omejitev lastninske pravice, ki morajo biti podani v fazi izdaje sklepa o uvedbi tega postopka. Odsotnost te obrazložitve pa je bistvena, ker onemogoča vsebinski preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa. Navedena pomanjkljivost je tudi očitna, saj za njeno prepoznavo ni potrebna nikakršna podrobnejša analiza.

4.Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj in sicer:

"1. Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS- 1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3) ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje odstop od dosedanje ustaljene sodne prakse pri presoji utemeljenosti pogojev za uvedbo postopka?"

"2. Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS- 1 s tem ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, daje zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209., 210., 220. in 221. ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oz. posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?"

5.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

6.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).

8.V obravnavani zadevi pa ni vsebinske povezave med v predlogu navedenimi očitki o kršitvah ustavnih pravic in stališči izpodbijane sodbe, procesno dejansko stanje pa je drugačno, kot navaja predlagateljica.

9.Obe predlagani vprašanji temeljita na zatrjevanju, da naj bi Upravno sodišče (neutemeljeno) uporabilo 37. člen ZUS-1 in predlagateljico s takim postopanjem prikrajšalo oziroma onemogočilo njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. ZUS-1 v (za zadevo relevantnem) prvem odstavku 37. člena določa, da če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Edina kršitev procesnih pravic stranke upravnega spora - torej tudi predlagateljice - lahko na tej podlagi nastane zgolj tedaj, če ji tožba ni vročena v odgovor, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz navedene zakonske določbe.

10.Ob ostalih, z navedeno kršitvijo vsebinsko nepovezanih navedbah predlagateljice, se tako kot upoštevne kažejo le navedbe, ki zatrjujejo tako kršitev. V zvezi s tem pa je v predlogu navedeno, da naj bi Upravno sodišče tožbo in predlog za začasno odredbo sicer poslalo v odgovor toženki in stranki z interesom, vendar naj bi (po premisleku) odločilo še pred prejemom odgovora na tožbo (str. 13-14 predloga).

11.Vendar pa je že na prvi pogled ob branju izpodbijane sodbe očitno, da do take kršitve v obravnavani zadevi sploh ni moglo priti in da se navedene navedbe predlagateljice sploh ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe. Iz sodbe namreč jasno izhaja, da je bila tožba vročena predlagateljici v odgovor, ki je nanjo tudi odgovorila in predlagala zavrženje oziroma zavrnitev tožbe, kar je Upravno sodišče tudi vsebinsko povzelo (5. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Ob tem je tudi izrecno navedlo, da je v zadevi odločilo na podlagi 37. člena ZUS-1, ker se kljub temu, da je tožbo že poslalo v odgovor toženi stranki in stranki z interesom, glede tega ni štelo za prekludirano (17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

12.Ker predlagateljica ni vložila predloga za dopustitev revizije, ki bi izhajal iz stališč izpodbijane sodbe, ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

13.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Vrhovna sodnica Brigita Domjan Pavlin je glasovala proti sprejeti odločitvi (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

2Enako kot npr. v zadevah X DoR 64/2023 z dne 29. 11. 2023, X DoR 284/2021 z dne 9. 3. 2022, X DoR 53/2024 z dne 4. 9. 2024 in drugih.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.