Jedro

V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.

Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani se je v izpodbijanem sklepu izreklo za krajevno nepristojno v obravnavani zadevi in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa pravdna zadeva odstopi krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka, ki uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vključno s povračilom stroškov postopka. Opozarja, da v obravnavani zadevi teče postopek zaradi nedopustnosti zavarovanja, ki pa ga ni moč enačiti s postopkom izvršbe. Poudarja, da gre za dva povsem ločena postopka, pri čemer postopek zavarovanja ni del izvršilnega postopka, kot to navaja prvostopenjsko sodišče, zato v konkretnem primeru ne gre za spor, nastal med izvršilnim postopkom, ampak za spor, nastal med postopkom zavarovanja, zaradi česar uporaba določila 63. člena ZPP ne pride v poštev. Meni, da bi bilo treba uporabiti določbo 46. člena ZPP, ki določa splošno krajevno pristojnost. 3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe ter povračilo stroškov postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, zato je treba najprej opredeliti, za katere spore gre. V kategorijo sporov v sodnem izvršilnem postopku spadajo le spori, ki nastanejo med izvršilnim postopkom in so z njim v zvezi. Zahtevki teh tožb pred začetkom izvršbe še niso obstajali, temveč so nastali šele s samo izvršbo, odločitev o takšnem sporu pa vpliva na rezultate izvršbe (2).

6. Pritožba pravilno izpostavlja, da v obravnavani zadevi ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja. Okrajno sodišče v Radovljici je v sklepu o zavarovanju z dne 19. 11. 2012 dovolilo zavarovanje z zastavno pravico na nepremičninah s parc. št. 316/3 in 116/8, obe k. o. X. Sklep o zavarovanju je bil izdan na predlog tožene stranke, ker je družba L., d. o .o. (sedaj M., d. o. o.) toženi stranka dolgovala zapadle obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki so prihodek državnega proračuna. Tožeča stranka je v postopku zavarovanja vložila obrazložen ugovor, ker naj bi prej navedeni nepremičnini kupila od družbe L., d. o. o. (sedaj M., d. o. o.). Njen ugovor je bil zavrnjen, tožeča stranka pa je bila napotena na vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja.

7. Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da obravnavanega spora ni mogoče umestiti med spore, ki nastanejo med sodnim izvršilnim postopkom, saj je nastal med postopkom zavarovanja, zato je pravilna pritožbena teza, da uporaba določila 63. člena ZPP ne pride v poštev. Kljub temu pa je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi bilo treba v obravnavani zadevi uporabiti določbo 46. člena ZPP, ki določa splošno krajevno pristojnost. V obravnavani zadevi namreč gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini – in sicer za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini. Zato je treba uporabiti določbo 57. člena ZPP, ki določa, da je za tovrstne spore izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Predmetni nepremičnini ležita v k. o. X., zato je ob upoštevanju načela forum rei sitae podana izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni krajevno pristojno, je zato pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobene uradoma upoštevane kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ob upoštevanju prvega odstavka 366. člena ZPP v povezavi s 165. in 154. členom istega zakona pa stroške pritožbenega postopka nosi sama tudi tožena stranka.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: ZPP).

(2) Primerjaj V., Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba.