Jedro

Nepopolna tožba - nerazumljiva vloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik mora sam kriti svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo, ker je v roku, ki mu ga je podelilo s sklepom 4. 12. 2020, ni ustrezno popravil in dopolnil. 2. Proti sklepu se je tožnik pritožil („Odgovor na sklep z dne 7. 1. 2021“), brez opredelitve zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da je presenečen nad prejetim sklepom, češ da sodišče sedaj noče tožbe obravnavati niti kot odškodnine. Meni, da je 14. 10. 2019 oddal tožbo za civilno pravno varstvo in da se ne more bolj opredeliti. Zahteva odškodnino. Vložil je tožbo brez zneskov, vendar z veliko dokazi in obrazložitvami. Ne gre za denar. Navaja, da je Vrhovno sodišče napotilo na sojenje, zadeva ni bila odstopljena Upravnemu sodišču. Navaja še, da ga je sklep prizadel. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker pritožba ne vsebuje ne formalnih ne vsebinsko povsem razumljivih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pri tem je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve pravdnega postopka in da je ravnalo pravilno in zakonito, ko je nerazumljivo in nepopolno tožbo tožnika, ki je v podeljenem roku ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, zavrglo (4. in 5. odst. 108. čl. ZPP).

5. Tožnik je 14. 10. 2019 vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Kranju, s katero je od tožencev – izvajalca zdravstvene dejavnosti in dveh pri njem delujočih zdravnikov zahteval izbris dokazov, povezanih s kazenskimi in pravdnimi postopki, razveljavitev odločbe Z. z dne 28. 2. 2019 in 19. 9. 2019 in uveljavitev spričevala z dne 15. 11. 2018. Okrožno sodišče v Kranju je tožnika pozvalo, naj navede vrednost spornega predmeta za vsak tožbeni zahtevek posebej, nakar je tožnik to opredelil tako, da je kot vrednost spornega predmeta navedel znesek 12.216,23 EUR, kar je nadalje razdelal sledeče: dvojna ogroženost 3.143,35 EUR, kršitev pacientovih pravic 1.886,01 EUR, ponarejanje mnenj 2.514,68 EUR, izmišljanje težav 1.571,67 EUR, prikrajšano osebno življenje 1.886,01 EUR, poskus vdora v zasebnost 257,17 EUR in poniževanje, nespoštovanje, žalitve, blatenje 957,34 EUR. 13. 1. 2020 je tožbo dopolnil tako, da je zahteval še uveljavitev mnenja z dne 15. 10. 2019. 6. Vrhovno sodišče RS je v sporu o pristojnosti s sklepom I R 106/2020 sklenilo, da je za sojenje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Vendar pa je tudi zapisalo, da ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh želi, saj je po eni strani v tožbi zahteval razveljavitev zdravniških spričeval in nadomestitev teh z drugimi, hkrati pa je po pozivu sodišča, naj opredeli vrednost zahtevkov, očitno štel, da se njegovi zahtevki nanašajo na posege v osebnostne pravice in te tudi vrednostno opredelil. Dalje je Vrhovno sodišče RS navedlo, da mora Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, glede na nejasne navedbe tožnika tožbo obravnavati kot nepopolno vlogo in tožnika pozvati, naj se opredeli, kakšno pravno varstvo s tožbo pravzaprav želi – ali zoper tožence uveljavlja civilnopravno varstvo zaradi posegov v osebnostne pravice z morebitnim odškodninskim ali drugim premoženjskim zahtevkom, ali pa je njegov cilj sprožiti upravni spor v zvezi z izstavljenim zdravniškim spričevalom.

7. Sodišče prve stopnje je to tudi storilo in tožnika jasno in natančno pozvalo, naj svojo tožbo dopolni oz. popravi, in sicer s pozivnim sklepom 4. 12. 2020. Tožnik je 14. 12. 2020 res vložil dopolnitev tožbe, vendar tudi ta, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v točki 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Drži, kar navaja pritožnik, da je podal obilo navedb in dokazov, vendar ni oblikoval tožbenega zahtevka, na katerega je sodišče v pravdnem postopku vezano (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tudi v pritožbi glede tega nejasno, nerazumljivo oz. nasprotujoče si navaja, da zahteva odškodnino, hkrati pa, da ne gre za denar. Odškodnina je namreč po definiciji denarni znesek, ki ustreza pretrpljeni škodi.

8. Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, za to predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki pa jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Njegovo pritožbo je bilo treba zavrniti, s stroškovno zahtevo vred in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).