Jedro

Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembna ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni plača 2.433,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka) ter 180,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz razlogov absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne ter izvršilne stroške tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo višje sodišče zavrže oziroma podrejeno zavrne. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavanem primeru je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo pogodbene kazni v višini 2.433,59 EUR, ker slednja niti v dodatno postavljenem roku naj ne bi izpolnila svoje pogodbene obveznosti.

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka 7. 11. 2018 toženi stranki poslala povabilo k dajanju ponudb. Povabilu je bila priložena celotna razpisna dokumentacija za javni razpis SEC-0000-LJ-00000, katerega predmet je bila sečnja in spravilo lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije. Razpisna dokumentacija je bila sestavljena iz štirih A odločb in štirih B odločb. Tožena stranka se je povabilu odzvala in dala ponudbo za ceno 27,93 EUR/m3 drevja, katero je tožeča stranka sprejela. Tožeča stranka je nato izdala Odločitev SEC-0000-LJ-00000 z dne 9. 11. 2018 (v nadaljevanju Odločitev) z rokom izvedbe del po vseh odločbah, ki so bile del razpisne dokumentacije, do 15. 12. 2018, ki je bil kasneje podaljšan do 30. 12. 2018. Tožena stranka dogovorjenih del niti do izteka dodatnega roka ni opravila. Navedena dejstva med pravdnima strankama niso bila sporna. Prav tako med njima ni bilo sporno, da sta poslovno sodelovali na podlagi Pogodbe SEC 0000 o izvajanju sečnje in spravila lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije, z dne 16. 12. 2016 (v nadaljevanju Pogodba SEC).

8. Med pravdnima strankama pa je bilo sporno, ali je razpisna dokumentacija odražala stanje na terenu, na katerem je bilo potrebno opraviti dogovorjena dela (v zvezi s tem je bil sporen tudi razlog, zaradi katerega tožena stranka del ni opravila).

9. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je iz razpisne dokumentacije izhajalo, da gre za klasičen odsek in spravilo drevja (po t. i. A odločbah), po sklenitvi pogodbe (Odločitve) pa je na terenu ugotovila, da sporni odseki gozdov v resnici predstavljajo strma in nedostopna področja. Po njenem mnenju je bila zato izpolnitev pogodbe (Odločitve) nujno povezana z opravo dodatnih del (npr. zaporo ceste, napeljavo jeklenih vrvi za spravilo drevja do ceste, sidranjem z jekleno vrvjo). Na vse to je tožena stranka z dopisom z dne 11. 12. 2018 opozorila tožečo stranko in zahtevala dogovor v smeri financiranja postavitve infrastrukture ter izvedbe potrebnih dodatnih del. S tem naj bi laično uveljavljala ugovor spremenjenih okoliščin.

10. Gornje navedbe tožena stranka v bistvenem ponavlja še v pritožbi in trdi, da je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje do njih ni opredelilo oziroma jih ni upoštevalo.

11. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se je do vseh teh navedb opredelilo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Na podlagi predloženih listinskih dokazov je ugotovilo, da je bila tožena stranka z zahtevnostjo in obsegom del (npr. zaporo ceste, nujno uporabo jeklenih vrvi in sidrišč) seznanjena že s prejemom razpisne dokumentacije (priloge A17 – A29). V njej je bilo namreč izrecno navedeno, da bo zaradi izvajanja del potrebna zapora ceste in da bo zaporo ceste zagotovila tožeča stranka. Iz B odločb pa je bilo jasno razvidno, da predmet javnega razpisa ni bil zgolj klasičen odsek in spravilo lesa (kot je to veljalo po A odločbah), temveč tudi razrez in sidranje drevja v varovalnih gozdovih ter da se sidranje padlih dreves izvede na vitalno stoječe drevje z obvezno zaščito oboda tega drevja. Ker so te okoliščine obstajale že v času sklenitve pogodbe (Odločitve) in so morale biti toženi stranki znane že s prejemom razpisne dokumentacije (da predmet javnega naročila niso bile zgolj štiri A odločbe, temveč tudi štiri B odločbe, je bilo razvidno že iz uvodne strani razpisne dokumentacije), je sodišče prve stopnje (pravilno) zaključilo, da dopisa tožene stranke z dne 11. 12. 2018 ni mogoče obravnavati kot ugovora spremenjenih okoliščin in na tej podlagi ni prišlo (in tudi ni moglo priti) do razveze pogodbe (kot je to zatrjevala tožena stranka in pri čemer vztraja še v pritožbi). Pač pa je do prenehanja pogodbe (Odločitve) prišlo, ko je tožeča stranka dne 13. 3. 2019, potem ko tožena stranka dogovorjenih del ni izpolnila niti v dodatnem roku, od nje odstopila. Ker tožena stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, je tožeča stranka skupaj z odstopom od pogodbe toženi stranki na podlagi 13. člena Pogodbe SEC upravičeno posredovala tudi zahtevek za plačilo pogodbene kazni v višini 2.433,59 EUR.

12. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da je bila tožena stranka s celotnim obsegom del (tudi tistim zahtevnejšim) seznanjena že s prejemom razpisne dokumentacije v zvezi z obravnavanim javnim naročilom. S tem je sodišče prve stopnje implicitno (pravilno) kot neutemeljene zavrnilo tudi navedbe tožene stranke (ki jih ponavlja še v pritožbi), „da je zahtevnost del očitno presegala tisto, ki je izhajala iz javnega naročila, saj bi se v nasprotnem primeru ponudba tožene stranke morala izločiti že med samim postopkom“. Trditve tožene stranke, da bi jo tožeča stranka morala skladno z določili Zakona o javnem naročanju (ZJN) opozoriti, da je bila njena ponudba nesorazmerno nizka in jo na tej podlagi izločiti iz postopka javnega naročanja, pa so tudi sicer tako pavšalne, da ne omogočajo vsebinske obravnave v smislu določb 86. člena ZJN. Zato nobena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, ker se sodišče prve stopnje do teh navedb ni posebej opredelilo.

13. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da naj bi kršilo njeno pravico do izjave (in s tem 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) tudi z opustitvijo izvajanja dokaza z zaslišanjem priče A. A., čemur višje sodišče ne pritrjuje. Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembna ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).1 Da zavrnitve izvedbe dokaznega predloga za zaslišanje priče A. A. sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni ustrezno obrazložilo, pa pritožnica ne zatrjuje, glede na zapisano v 6., 10. in 12. točki izpodbijane sodbe pomanjkljivosti v obrazložitvi tudi višje sodišče ne vidi.

14. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Podobno sodba VS RS VIII Ips 252/2008 z dne 22. 6. 2010.