Jedro

V zadevi ni sporno, da je bil tožeči stranki zaradi neustrezne hrambe orožja izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1. V posledici tega je bil tudi podan predlog za odvzem orožja in streliva. Ker plačilni nalog, izdan zaradi prekrška, še ni bil izbrisan iz evidence, je tožena stranka pravilno zavrnila dodatne dokazne predloge glede zanesljivosti tožeče stranke, saj upoštevaje navedeno ne bi mogli pripomoči k drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Tolmin (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za nabavo orožja (točka 1 izreka). Odločila je, da posebni stroški v postopku niso nastali (točka 2 izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožeča stranka dne 16. 3. 2016 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, ki ga potrebuje za lov. V postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja za nabavo orožja je prvostopni organ na podlagi potrdila Policijske postaje Bovec o predkaznovanosti z dne 14. 3. 2016 ter dopisa Policijske postaje Bovec z dne 21. 3. 2016 ugotovil, da je iz evidence prekrškov Policijske postaje Bovec razvidno, da je bil tožeči stranki dne 25. 6. 2014 izdan plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka orožja ni hranila tako, da bi onemogočila, da ne bi prišlo v roke neupravičeni osebi. Tožeči stranki je bil z odločbo Upravne enote Tolmin št. 216-191/2014 z dne 19. 8. 2014, ki je postala pravnomočna 16. 10. 2015 odvzet orožni list in dovoljenje za posest za lovsko orožje, zaradi neprimerne hrambe orožja, saj je orožje hranila v nasprotju s pravili, zaradi česar je prišlo v roke neupravičeni osebi.

2. ZOro-1 v drugem odstavku 14. člena določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da pristojni organ posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja. Med pogoji je tudi zanesljivost, ki je natančneje opredeljena v 16. členu ZOro-1, ki v prvem odstavku določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal in ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. ZOro-1 v prvem in drugem odstavku 25. člena predpisuje, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje se mora hraniti zaklenjeno, ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebnem zavarovanem prostoru. Nepravilna hramba orožja pa je na podlagi drugega odstavka 14. člena ZOro-1 zadosten razlog, ki onemogoča izdajo dovoljenja za nabavo zgoraj navedenega orožja.

3. Po tem, ko je tožečo stranko seznanila z ugotovljenim dejanskim stanjem je le ta podala izjavo v kateri je upravnemu organu prve stopnje očitala, da je ugotavljal le dejstva v njeno škodo, ne pa tudi dejstev v njeno korist in sicer, da je član LD A. že 50 let, dolgoletni član strelskega društva ter da praktično živi z orožjem že od rojstva in še ni bil kaznovan v zvezi z orožjem. Izvaja službo lovskega čuvaja v Lovski družini za kar ima pooblastilo in značko ter ima potrdilo o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi MNZ. Za hranjenje orožja ima omaro za orožje z vrati, ki se zaklepajo. Za mnenje o njegovi zanesljivosti in obnašanju z orožjem bi se prvostopni organ moral pozanimati tudi pri Lovski družini in ne samo pri krajevni policijski postaji. Navedla je, da se ne strinja, da bi bil nezanesljiv zaradi razloga, ki ga navaja prvostopni organ.

4. Ne glede na ugovore tožeče stranke je prvostopni organ na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga izdanega tožeči stranki, zaradi prekrška zaradi nepravilne hrambe orožja, ki se vodi v evidenci o prekrških prekrškovnega organa ter v letu 2014 izdane odločbe o odvzemu orožnih listov in orožja, ki je pravnomočna in dokončna iz česar je zaključil, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja zanesljivosti, določenega v 3. točki drugega odstavka 14. člena ZOro-1. 5. Tožena stranka je z odločbo št. 216-122/2016/2 (1324-03) z dne 5. 10. 2016 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa kot neutemeljeno zavrnila.

6. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je k vlogi predložila vse dokumente, ki jih je pridobila na podlagi naročila prvostopnega organa v skladu s 14. členom ZOro-1. Prvostopni organ se s priloženimi dokumenti ni strinjal in je v postopku ob ugotavljanju izpolnjevanja zakonskih pogojev pridobil podatke iz evidence prekrškov Policijske postaje Bovec iz katere je razvidno, da je bil tožeči stranki dne 25. 6. 2014 izdan plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke 81. člena ZOro-1. Navedena listina pa ne more biti verodostojna, saj prvostopni organ ni ugotavljal točnosti navedb, kar je tožeča stranka ugotovila pri vpogledu spisa in upravni organ opozorila na to, da je oseba, ki bi naj storila samomor še živa in je tako prvostopni organ v postopku uporabil listino, v kateri so navedeni podatki, ki niso resnični.

7. Prvostopni organ je od Policijske postaje Bovec zahteval novo listino in jo popravljeno pridobil dne 24. 10. 2016, s čemer je priznal, da je v postopku uporabil neveljavno listino, v kateri je zapisano, da je oseba, ki je storila samomor neovirano prišla do orožja, kar pa ni res, saj je bila lovska puška, ki jo je ta oseba uporabila zaklenjena v omari, zunaj pa sta bili puški, ki sta se v času dogodka uporabljali. Glede na navedeno bi moralo sodišče listino Policijske postaje Bovec z dne 21. 3. 2016 izločiti iz postopka.

8. Upravni organ je nadalje ugotovil, da je ugotovljena nepravilna hramba orožja na podlagi 14. člena ZOro-1 zadosten razlog, ki onemogoča izdajo dovoljenja za nabavo orožja. To pa je ugotovil ne da bi ugotavljal dejansko stanje, oziroma, da pogoji shranjevanja orožja ne ustrezajo. Po določbi 7. točke 81. člena ZOro-1, je nepravilna hramba orožja prekršek, ki se kaznuje z globo in ne s prepovedjo izdaje dokumenta za nabavo orožja. Prvostopnemu organu očita, da ni obrazložil, zakaj je upošteval zastaralni rok prekrškov, čeprav ZOro-1 kot zadržek za izdajo dovoljenja ali odvzem orožnih listin, predvideva prekršek v zvezi z nasiljem. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravi.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje in razlogov za svojo odločitev ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja:

12. Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnega zakona, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje.

13. Kakor je bilo tožeči stranki že obrazloženo, ZOro-1 v 14. členu določa pogoje za izdajo orožne listine in v drugem odstavku kumulativno našteva pogoje za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva, orožnega lista in dovoljenja za posest orožja. Tožeča stranka, kot je bilo ugotovljeno ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro, po kateri se posamezniku ne izda orožni list, če je nezanesljiv. Posameznik je zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja (prvi odstavek 16. člena ZOro-1). Ravnanje z orožjem je opredeljeno v četrtem poglavju ZOro-1, ki v 22. členu opredeljuje splošno pravilo, ki od vsakega zahteva, da mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo, ta pa se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju. ZOro-1 v 25. členu določa, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje mora hraniti zaklenjeno in ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru. Iz navedenega izhaja da je posameznik, ki nestrokovno in nepravilno shranjuje orožje v nasprotju z navedenimi določbami ZOro-1 ni zanesljiv v skladu z prvim odstavkom 16. člena ZOro-1. 14. V zadevi ni sporno, da iz evidence prekrškov policijske postaje Bovec izhaja, da je bil tožeči stranki dne 25. 6. 2014 izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ker orožja ni hranil tako, da ne bi prišlo v roke neupravičeni osebi. Z odločbo št. 216-191/2014/12 z dne 19. 8. 2014, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. III U 6/2016-6 z dne 16. 10. 2016 je bil tožeči stranki zaradi neprimerne hrambe orožja odvzet orožni list, dovoljenje za posest in lovsko orožje in sicer iz razloga, ker je orožje hranila v nasprotju s pravili. Upoštevaje navedene zakonske določbe je tudi po mnenju sodišča upravni organ prve stopnje pravilno zaključil, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja zanesljivosti iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. 15. V zadevi tako ni sporno, da je bil tožeči stranki zaradi kršitve 25. člena ZOro-1, to je zaradi neustrezne hrambe orožja, izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1. V posledici tega je bil tudi podan predlog za odvzem orožja in streliva. Po določbi 205. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških izbrišejo iz evidenc 203. in 204. člena ZP-1 po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile vpisane, pa se hrani po določbah sedmega odstavka 206. člena ZP-1. Iz navedenega izhaja, da je bila v času odločanja prvostopnega organa tožeči stranki izrečena sankcija vpisana v evidenco izrečenih sankcij. Izbris izrečenih sankcij iz posameznih evidenc je namenjen odpravi posledic teh sankcij. Gre za zakonsko rehabilitacijo, ki ima za posledico fikcijo neobsojenosti. Namen zakonske rehabilitacije storilca prekrškov je v tem, da storilca zaradi prej storjenih prekrškov ni mogoče obravnavati strožje oziroma ga ne morejo več zadeti pravne posledice zaradi prej storjenih prekrškov, s čemer se uresničuje pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave (glej Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem GV Založba, Ljubljana 2009 (stran 877)). Ker plačilni nalog, izdan zaradi prekrška zaradi neustrezne hrambe orožja, še ni bil izbrisan iz evidence, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno zavrnila dodatne dokazne predloge glede zanesljivosti tožeče stranke, saj upoštevaje navedeno ne bi mogli pripomoči k drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja. Upravni organ je pravilno ocenil, da tožeča stranka ni zanesljiva oseba v smislu določb ZOro-1 ter na tej podlagi tudi sprejel utemeljeno odločitev, s katero je zavrnil vlogo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za nabavo orožja.

16. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.