Jedro

Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu z 213. členom ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V skladu z 214. členom ZUP pa mora temu slediti tudi obrazložitev odločbe. S tem, ko je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila zgolj s sklicevanjem na nedopustnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi zavzela stališče tudi do navedb tožeče stranke glede (razveljavitve) pravnomočnosti citiranega sklepa, je tako odločila v ožjem obsegu, kot je bila zaprošena. S takim postopanjem je nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP v povezavi s 213. in 214. členom ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 108/2014-4 z dne 21. 1. 2014 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v petnajstih dneh po vročitvi sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. EPVD 919/2012, in sicer v obliki zastopanja ter vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in predloga za vložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Svojo odločitev utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in ugotovitvijo, da želi tožeča stranka brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker mu sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bil pravilno vročen. Ugotavlja, da v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku, ki ga je v predmetni zadevi potrebno uporabiti na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških, sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. V predmetni zadevi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen. Pojasnjuje tudi, da nepravilna oz. neuspešna vročitev sklepa ne predstavlja razloga, ki bi opravičeval zamudo. Na podlagi navedenega zato organ zaključuje, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato je bilo potrebno prošnjo zavrniti zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. EPVD 919/2012 z dne 23. 1. 2014 ugodeno predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. EPVD 919/2012 z dne 7. 8. 2013. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prekomerno posegla v vsebinsko odločanje o zadevi in povsem napačno ocenila verjetnost uspeha tožnika v postopku. Poudarja, da mu zaradi odsotnosti v tujini sklep Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. EPVD 919/2012 z dne 7. 8. 2013 ni bil pravilno vročen, nepravilna vročitev pa predstavlja razlog, ki utemeljuje podani zahtevek tožnika. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, s katerimi je utemeljila izpodbijano odločitev in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Ponavlja navedbe, ki izhajajo že iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži le obdolženec, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev pravnega sredstva, kar pa predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni. Prav tako nepravilna oz. neuspešna vročitev sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja prosilcu ne predstavlja razloga, ki bi opravičeval zamudo kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritrjuje tožeči stranki, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. EPVD 919/2012 z dne 23. 1. 2014 ugodilo predlogu prosilca, vendar predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti in ne predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na to, da je prosilec predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma podredno predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, vložil pred izdajo izpodbijane odločbe, je imel možnost svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ustrezno dopolniti, česar pa ni storil. Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen obseg zaprošene brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožena stranka svojo odločitev, da zavrne prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, utemeljila z neizpolnjevanjem objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker zadeva, v zvezi s katero tožeča stranka vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh zaradi neobstoja zakonske podlage za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožeča stranka je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila 15. 1. 2014 in v zvezi s podatki o zadevi, v zvezi s katero predlaga dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da jo vlaga zaradi vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in predloga za odlog izvršitve prenehanja odvzema vozniškega dovoljenja pod tam navedeno opravilno številko. V dopolnitvi na poziv organa za BPP (da predloži odločbo CSD) pa je dne 24. 1. 2014 vlogo dopolnila tudi z navedbo, da gre za zadevo v zvezi z odvzemom vozniškega dovoljenja in razveljavitvijo pravnomočne sodbe (pravilno sklepa), ki ji ni bila vročena zaradi odsotnosti iz Republike Slovenije. Glede na navedeno je zato po presoji sodišča napačen zaključek tožene stranke, da iz prošnje tožeče stranke smiselno izhaja le, da želi odobritev brezplačne pravne pomoči zgolj za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja (zlasti zato, ker za vložitev takega predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni zakonske podlage).

Organ, ki je pristojen za odločanje o BPP, je dolžan v postopku upoštevati določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). V skladu z 213. členom ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V skladu z 214. členom ZUP pa mora temu slediti tudi obrazložitev odločbe. S tem, ko je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila zgolj s sklicevanjem na nedopustnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi zavzela stališče tudi do navedb tožeče stranke glede (razveljavitve) pravnomočnosti citiranega sklepa, je tako odločila v ožjem obsegu, kot je bila zaprošena. S takim postopanjem je nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP v povezavi s 213. in 214. členom ZUP, s čimer so bila v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V tem postopku bo moral organ upoštevati njegova stališča, ki se tičejo postopka.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožeči stranki priznalo stroške na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 285,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.