Jedro

Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da prosilka za BPP ni navedla ugovornih razlogov, prav tako ni predložila listin, ki z verjetnostjo izkazujejo razloge za ugovor. Tožena stranka niti ni presojala zahteve prosilke v luči zahtev 8. člena ZBPP, saj se na navedeno določbo niti ne sklicuje, prav tako razlogov o tem v izpodbijani odločbi ni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 794/2021 z dne 25. 5. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ugodila prošnji A. A. za nujno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, opr. št. I 62/2021 v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep I 62/2021 z dne 17.5.2021. Odločilo je, da se za izvajanje BPP določi odvetnico C. C. 2. V odločbi je zapisala, da gre za nujno pravno pomoč v smislu 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), na podlagi predloženih listin je ugotovila, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj, saj je prejemnica denarne socialne pomoči, prav tako je ugotovila izpolnjevanje objektivnega pogoja, ki je določen v 24. členu ZBPP. Pri presoji objektivnega pogoja navaja, da je Okrajno sodišče v Šmarju izdalo zgoraj navedeni sklep, opozarja na kratek rok in iztek roka za vložitev ugovora dne 28.5.2021 ter ocenjuje, da bo za prosilko nedvomno koristno, da bo s pomočjo odvetnice sestavila in vložila ugovor zoper citirani sklep, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo zaradi izterjave preživnine v višini 500,00 EUR. Dodalo je, da odločitev ni očitno nerazumna, je pa tudi pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke, ki je prejemnica denarne socialne pomoči. Zapisalo je še, da prošnja prosilke ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, vendar je zaradi teka prekluzivnega roka za vložitev ugovora odločilo, da na podlagi 36. člena ZBPP prosilki dodeli BPP, da se izogne posledicam.

3. Tožeča stranka zatrjuje, da je odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Opozarja, da ni zaslediti, da bi tožena stranka vpogledalo v sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I 62/2021 z dne 17. 57 2021 ali pa v izvršilni vpisnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, da navedeni izvršilni postopek sploh obstaja. Meni, da izpodbijana odločba ni preverljiva in nima materialne podlage podlage za odločanje. Navaja še, da objektivni kriterij po 24. členu ZBPP ni izpolnjen, zato je izpodbijana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nezakonita. Prosilki je tožena stranka odobrila BPP za nerazumno zadevo, saj gre izvršba za izterjavo preživnine na podlagi izvršilnega naslova, ugovorni razlogi pa so v teh zadevah zelo omejeni. Prosilka ne more izpodbijati v izvršilnem postopku temelj nastanka terjatve, saj gre za izvršilni naslov.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Odgovor na tožbo je podala stranka z interesom A. A. Meni, da je tožena postopala pravilno in zakonito. Poudarja, da je pravilno oddala prošnjo za BPP, tožena stranka pa je zaradi nujnosti zadeve in kratkih rokov za ugovor v zvezi s prošnjo za BPP kontaktiralo predlagano odvetniško pisarno in preverilo, ali je vložitev ugovora utemeljena. Toženi stranki je po pooblaščenki pojasnila kakšne so možnosti za uspeh, da je v ozadju še več odprtih postopkov, povezanih s predmetno zadevo in da ima možnosti za uspeh. Prav tako je jasno in nedvoumno, da je upnik v izvršilnem postopku, ki poteka pri Okrajnem sodišču Šmarje pri Jelšah pod opr. št. I 62/2021, glede na dogovore med njo in zakonitim zastopnikom upnika, t.j. B. B., zahteval preveč, kot izhaja tudi iz izpovedb B. B. v postopku, v katerem je bila sprejeta sodna poravnava, ki je bila podlaga za vložitev sporne izvršbe. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člen ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Gre za določbo, ki jo organ za BPP uporabi v primeru, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Prvi odstavek navedene določbe določa tudi, da se nujna BPP v takem primeru prosilcu dodeli ne glede na njegov materialni položaj, vendar po presoji pogojev iz 24. člena tega zakona. Namen navedene določbe je, da se prosilec izogne posledicam zamude roka ali izgubi pravice opraviti določeno dejanje in se mu v ta namen dodeli pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno.

8. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka, tako kot to zatrjuje tožeča stranka v tožbi, morala pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Določba 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Ob dejstvu, da je v konkretnem primeru bila odobrena BPP za izvršilno zadevo, na kar opozarja tako tožba, v svojem odgovoru pa tudi prizadeta stranka, pa je opozoriti, še na določbo 8. člena ZBPP, ki v četrti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi prosilci za dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko izkažejo tudi tako, da predložijo listine, ki verjetno izkazujejo obstoj takšnega razloga (npr. sodba sodišča III U 315/2016 z dne 27. 10. 2016). Pogoj, da morajo obstoj ugovornih razlogov verjetno izkazati, pa pomeni, da ne zadostuje, da jih zgolj navedejo, temveč jih morajo konkretizirati in navesti okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost njihovega obstoja (sodba I U 1189/2016 z dne 8. 9. 2016).

10. Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da prosilka za BPP ni navedla ugovornih razlogov, prav tako ni predložila listin, ki z verjetnostjo izkazujejo razloge za ugovor. Tožena stranka niti ni presojala zahteve prosilke v luči zahtev 8. člena ZBPP, saj se na navedeno določbo niti ne sklicuje, prav tako razlogov o tem v izpodbijani odločbi ni.

11. Nadalje je ugotoviti, da tožena stranka ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZBPP). V obravnavani zadevi ni razvidno, na katere ugovorne razloge, določene v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevnaju: ZIZ) se je prosilka sklicevala, niti jih ni tožena stranka v upravni odločbi presojala, kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na ekonomsko in socialni položaj prosilke, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, da bi vložila ugovor po odvetnici zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo zaradi plačila preživnine v višini 500,00 EUR kot izhaja iz točke 7. in 8. točke izpodbijane odločbe, ne zadostijo zahtevi iz 24. člena ZBPP. Iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi sodišče vpogledalo v sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I 2/2021 z dne 17.5.2021 ali v izvršilni vpisnik v citirani zadevi, na kar opozarja tožeča stranka. Tožena stranka pa je izrecno tudi sama ugotovila, da prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov. Kljub temu pa je v točki 11. obrazložitve tožena stranka podala zaključek, da prosilka po do sedaj znanih podatkih, izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena, z izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP ponovno odločiti o prošnji, upoštevaje 4. alinejo 8. člena ZBPP.

13. Prizadeta stranka je v zadevi predlagala svoje zaslišanje. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.