Jedro

Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da nasprotuje uporabi krajšega osemdnevnega roka, saj se neutemeljeno sklicuje na tridesetdnevni pritožbeni rok iz prvega odstavka 333. člena ZPP. Rok za vložitev pritožbe v tem sporu, ki je gospodarski spor majhne vrednosti, je osem dni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo X Pg 889/2023 -25 z dne 2. 2. 2024.

2.Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP pravočasno pritožila tožena stranka.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tem postopku je sodišče prve stopnje 2. 2. 2024 izdalo sodbo, zoper katero se je 22. 3. 2024 pritožila tožena stranka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožena stranka zamudila osemdnevni rok za pritožbo, zato je pritožbo zavrglo.

6.Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba, zoper katero se je pritožila, vročena 4. 3. 2024, kar izhaja tudi iz vročilnice, pripete k redni št. 26 spisa (na listovni št. 78 spisa).

7.Tožena stranka v pritožbi navaja, da ji manjka potrdilo o oddaji pošiljke, saj da ima odprt poštni predal za sprejemanje pošiljk v poštni enoti A., kjer pa njena pošiljka s pritožbo, ki je bila zavržena, ni zavedena. V zvezi s tem višje sodišče pojasnjuje, da je prav potrdilo o oddaji pošiljke odločilno za ugotovitev datuma oddaje pošiljke na pošti. Pritožnica tudi ne trdi, da bi pošiljko oddala pravočasno. Ker mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prim. 212. člen ZPP), pritožbeno torej ni izpodbita ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pritožbo oddala na pošto 22. 3. 2024, kar je po izteku roka za pritožbo.

8.Upoštevaje ugotovljeno je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožena stranka zamudila osemdnevni rok za pritožbo, pravilna. Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da nasprotuje uporabi krajšega osemdnevnega roka, saj se neutemeljeno sklicuje na tridesetdnevni pritožbeni rok iz prvega odstavka 333. člena ZPP. Kot ji je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je rok za vložitev pritožbe v tem sporu, ki je gospodarski spor majhne vrednosti, osem dni (prim. tretji odstavek 458. člena ZPP), o čemer je bila tožena stranka tudi poučena v pravnem pouku sodbe z dne 2. 2. 2024.

9.V zvezi z vrednostjo spornega predmeta pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na obrestni del zahtevka in stroške pravdnega postopka, ki da skupaj z vtoževano glavnico (3.758,92 EUR) presegajo 4.000,00 EUR. Na podlagi 39. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP) se namreč kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve pa se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

10.Tudi pritožbene trditve o že plačani sodni taksi za pritožbo so neutemeljene. Skladno s 105.a členom ZPP mora biti taksa za pritožbo plačana ob njeni vložitvi. Plačilo sodne takse je ena od procesnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da sodišče vlogo (vsebinsko) obravnava.

11.Drugih obrazloženih pritožbenih razlogov tožena stranka ni podala. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.

13.O tej zadevi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

1Drugi odstavek 112. člena ZPP namreč določa, da če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

2To so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prim. prvi odstavek 495. člena ZPP.