Jedro

Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike izbrisane družbe. Po presoji pogojev za dovolitev izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike in opravljenih poizvedbah o zaposlitvi družbenikov, njihovih transakcijskih računih in prebivališču, je ugotovilo, da o družbenikih J. J. in Z. P. ni podatkov v Centralnem registru prebivalstva (CRP), družbenika M. P. in B. K. pa nimata niti stalnega, niti začasnega prebivališča v R. S., niti nista v R. S. zaposlena, prav tako nimata odprtega nobenega transakcijskega računa v R. S. Ker nihče izmed dolžnikov ni zaposlen, niti nima odprtega transakcijskega računa v R. S., prav tako pa nimajo prebivališča v R. S., na naslovu katerega bi bilo mogoče opraviti rubež premičnin, je predlog za nadaljevanje izvršbe zavrnilo.

Zoper takšen sklep se pritožuje upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da dejstvo, da družbeniki izbrisane družbe, zoper katere je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, niso zaposleni in nimajo odprtih nobenih transakcijskih računov ter da na ozemlju R. S. nimajo prebivališča ne predstavljajo pogojev za odločitev o nadaljevanju postopka zoper družbenike izbrisane družbe kot nove dolžnike. Prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenike je izkazana in ima podlago v šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP, zato bi sodišče moralo najprej odločiti o prehodu obveznosti iz izbrisane družbe na njene družbenike. Tudi v primeru, ko imajo družbeniki prebivališče prijavljeno v tujini, se odgovornost družbenika ugotavlja pred slovenskim sodiščem in le-to izda tudi sodno odločbo, na podlagi katere bo upnik imel možnost priti do poplačila svoje terjatve. To izhaja iz 50. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002. Sodišče na podlagi samega vpogleda v uradne evidence sicer lahko ugotovi, da dolžniki nimajo odprtih transakcijskih računov v R. S. in da niso zaposleni, vendar zgolj na podlagi dejstva, da v Sloveniji nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, sodišče ne more presoditi, ali na ozemlju R. S. tudi nimajo premičnih stvari. Dolžniki so bili družbeniki podjetja, ki je imelo sedež v R. S., zato obstaja možnost, da na ozemlju R. S. obstajajo premičnine, s prodajo katerih bi upnik lahko poplačal svojo terjatev. Prav tako sodišče svojih navedb v obrazložitvi ni podprlo z dokazi, saj po zadnjih poizvedbah upnika glede naslova družbenikov ima družbenik B. K. naslov na G. u. ... v K. Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je iz spisovnega gradiva razvidno, da je bil prvotni dolžnik družba E. V. d.o.o. izbrisan iz sodnega registra 2. 2. 2010 in da je upnik 11. 1. 2011 pri sodišču prve stopnje vložil predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenike izbrisane družbe J. J., P. M., P. Z. in K. B. in sicer z rubežem in prenosom sredstev družbenikov pri organizaciji za plačilni promet, z rubežem plače dolžnikov ter z rubežem, cenitvijo in prodajo njihovih premičnin.

Z izbrisom prvotnega dolžnika iz sodnega registra so po samem zakonu nastopili učinki prekinitve izvršilnega postopka po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, naknadno pa je prekinitev postopka nastopila tudi z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev in odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) z dne 17. 11. 2011. Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11. 1. 2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe namreč po svoji naravi predstavlja tako predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka po četrtem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot tudi predlog za nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike po četrtem odstavku 24. člena ZIZ v zvezi s 442. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Upnik tako v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo najprej odločiti o prehodu obveznosti iz izbrisane družbe na njene družbenike in s tem odločiti o procesnem nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka.

Četrti odstavek 40. člena ZIZ določa, da upnik, ki predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika pozvati, da predlaga druga sredstva izvršbe. Takšno postopanje sodišču nalaga tudi dispozitivna narava izvršilnega postopka, odraz katere je upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe, ki nalaga sodišču v primeru nastopa dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenim izvršilnim sredstvom ali na predlagana izvršilna sredstva, da upnika seznani z nastalo oviro in ga pozove, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe (glej sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 365/2010 z dne 1. 7. 2010).

Sodišče prve stopnje je tako sicer imelo pooblastilo za opravo poizvedb po uradni dolžnosti glede zaposlitve družbenikov izbrisane družbe ter glede podatkov o njihovih transakcijskih računih v R. S., vendar bi o ugotovljenih dejanskih ovirah za opravo izvršbe na predlagana izvršilna sredstva moralo obvestiti upnika in mu s tem omogočiti, da svoj predlog za nadaljevanje izvršbe ustrezno popravi oziroma dopolni, da bo lahko izvršba uspešna. Tudi če je ugotovilo, da nihče od družbenikov izbrisane družbe zoper katere je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe nima prijavljenega prebivališča v R. S., to samo po sebi ne pomeni, da dolžniki na ozemlju R. S. nimajo premičnih stvari, na katere bi bilo mogoče opraviti izvršbo, kot utemeljeno opozarja tudi upnik v pritožbi. V takšnem primeru bi sodišče prve stopnje od upnika moralo zahtevati popravo predloga za izvršbo tako, da navede, na katerem naslovu naj se opravi rubež premičnin. Tako se izkažejo za utemeljene tudi pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi dejstva, da družbeniki izbrisane družbe v Sloveniji nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, sodišče ne more presoditi, da na ozemlju R. S. tudi nimajo premičnih stvari.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje pri odločanju o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe najprej odloči o procesnem nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, nato pa v primeru ponovnih ugotovitev o dejanskih ovirah za nadaljevanje izvršilnega postopka s predlaganimi sredstvi izvršbe najprej seznani upnika in mu omogoči, da svoj predlog ustrezno popravi tako, da bo možno uspešno nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).