Jedro

Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ul. l. RS, št. 63/1994 z dne 13. 10. 1994) v oddelku izrekanja kazenskih sankcij polnoletnemu, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, v prvem odstavku 93. člena KZ določa, da se polnoletnemu sme izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarna kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakonika pa tudi mladoletniški zapor. Pri presoji, ali naj izreče sankcijo, in katero izmed naštetih sankcij, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa težo storjenega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen, ki ga je treba doseči s temi sankcijami. To torej pomeni, da če se sodi polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, se mu ne sme izreči vzgojni ukrep ukor in tudi ne navodil.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice mld. R.Š.F. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku o izrečenem navodilu mladoletniku spremeni tako, da se mu navodilo po 9. točki drugega odstavka 77. člena Kazenskega zakonika ne izreče. II. V ostalem se pritožba zagovornice mladoletnika zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Mariboru starejšemu mladoletniku (v nadaljevanju mladoletnik) R.Š.F. izrekel po 78. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s prvim odstavkom 375. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva. Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 77. člena KZ v zvezi s četrtim odstavkom 78. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 je mladoletniku izrekel še navodilo po 9. točki drugega odstavka 77. člena KZ, da se je dolžan udeležiti programa socialnega treninga, pri čemer sme le-ta trajati največ štiri ure dnevno, in sicer tako, da ne bo moteno mladoletnikovo šolanje. O stroških kazensko mladoletniškega postopka je odločilo po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tako, da potrebni izdatki in nagrada zagovornikov dr. M.Š. in odvetnice dr. M.H. iz Š. L., obremenjujejo proračun. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 se zasežene prepovedane droge odvzamejo. Tako je sklenilo ob ugotovitvi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po drugem odstavku 186. člena KZ-1. 2. Proti takemu sklepu se je pritožila mladoletnikova zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ob pravilni uporabi določb KZ postopek zoper mladoletnika ustavi.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena v delu, ko graja izrek navodila po 9. točki drugega odstavka 77. člena KZ.

4. Kršitev kazenskega zakona uveljavlja pritožba, ne da bi navedla, v katerem vprašanju iz 372. člena ZKP, naj bi sodišče prve stopnje kazenski zakon prekršilo. Prav pa ima, ko v pritožbi zatrjuje, da samostojnih navodil starejšim mladoletnikom, ki ob končanju postopka postanejo polnoletni, ni dovoljeno izrekati. Iz podatkov spisa izhaja, da je mladoletnik rojen 19. 10. 2001, sodišče prve stopnje pa je izpodbijani sklep izdalo 19. 12. 2019, ko je mladoletnik že bil polnoleten. 5. točka 372. člena ZKP določa, da je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi, prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Čeprav med kazenskimi sankcijami v 5. točki niso navedeni vzgojni ukrepi gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke tudi, če sodišče pri izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku prekorači pravice, ki jih ima po določbah KZ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi mladoletnikove zagovornice v tem delu pritrdilo in sklenilo, da se mladoletniku navodila ne izrečejo.

5. Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ul. l. RS, št. 63/1994 z dne 13. 10. 1994) v oddelku izrekanja kazenskih sankcij polnoletnemu, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, v prvem odstavku 93. člena KZ določa, da se polnoletnemu sme izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarna kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakonika pa tudi mladoletniški zapor. Pri presoji, ali naj izreče sankcijo, in katero izmed naštetih sankcij, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa težo storjenega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen, ki ga je treba doseči s temi sankcijami. To torej pomeni, da če se sodi polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, se mu ne sme izreči vzgojni ukrep ukor in tudi ne navodil. 6. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi z ugotavljanjem okoliščin za izrek vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva mladoletniku ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svojem sklepu tudi sprejemljivo obrazložilo, zakaj je potrebno mladoletniku izreči tak vzgojni ukrep. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopnega sklepa kot pravilne in utemeljene, v zvezi s pritožbenimi izvajanji mladoletnikove zagovornice pa še dodaja.

7. Bistvo pritožbenih navedb je v zatrjevanju, da so okoliščine, da mladoletnik še ni bil kaznovan, da živi z materjo, očetom in bratom, da se doma dobro razumejo, da upošteva navodila in dogovore, take, da ne dovoljujejo izreka vzgojnega ukrepa mladoletniku. Ne strinja se pritožba tudi z zatrjevanjem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je mladoletnikova mati preveč zaščitniška in nekritična do sina, saj iz njene izpovedbe izhaja prav nasprotno. Prav tako se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je mladoletnik do dejanja, ki ga je storil, nekritičen.

8. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Pritožba povsem spregleda in zanemari okoliščine, da je dne 24. 4. 2019, torej več kot tri mesece po obravnavanem dogodku, bila opravljena hišna preiskava, ob kateri je bila najdena ročno zvita cigareta in posušeni delci neznane rastline, v torbi v otroški sobi, ki jo uporablja mladoletnik, pa je bil najden še delec posušene zelene rastline. Vsi vzorci so vsebovali drogo konopljo. To pa pomeni, da mladoletnik dejansko do obravnavanega dejanja ni kritičen. Brez težav pa ni mladoletnik niti v šoli. V prvem in drugem letniku na Škofijski gimnaziji je dosegel pretežno zadostne ocene, na koncu tretjega letnika pa je imel tri popravne izpite, k opravljanju le-teh pa ni pristopil, temveč se je prepisal na drugo šolo. Zaključki sodišča prve stopnje, da se pri mladoletniku, ki je sedaj že polnoleten, vendarle še ni končal proces formiranja osebnosti, zaradi česar mladoletnik zagotovo potrebuje, razen pomoči družine, še pomoč svetovalca, torej usposobljene osebe in več nadzora, še posebej v smeri osveščanja glede škodljivih posledic uživanja prepovedanih drog, so zato pravilni. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je izrečeni vzgojni ukrep, mladoletniku v korist in ga naj kot takšnega tudi vzame.

9. Pri preizkusu napadenega sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev zakona iz 383. člena ZKP, zato je odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker je pritožbeno sodišče odločilo v mladoletnikovo korist.