Jedro

Temelj koluzijske nevarnosti je upravičena bojazen, da bo določena oseba uničila sledove kaznivega dejanja ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce. V obeh primerih se mora koluzijska nevarnost nanašati na kazniva dejanja, ki so že predmet dokazovanja in ne na kazniva dejanja, ki šele utegnejo biti odkrita in nato v istem ali novem kazenskem postopku dodatno oziroma posebej dokazovana.

Izrek

Zoper obdolženo A. A. in obdolženega B. B. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša še za tri (3) mesece, in sicer do 20. 12. 2023 do 15.35 ure.

Obrazložitev

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je po izdanem sklepu III Kpr 44635/2023 z dne 10. 7. 2023 začel s preiskavo zoper obdolženo A. A. in obdolženega B. B., zaradi kaznivega dejanja zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Sklep o preiskavi je pravnomočen.

2. Obdolžena A. A. in obdolženi B. B. se nahajata v priporu, ki ga je odredila dežurna preiskovalna sodnica s sklepom I Kpr 44635/2023 z dne 24. 6. 2023. Pripor je bil obema obdolžencema odrejen za en mesec po predhodno ugotovljeni koluzijski in ponovitveni nevarnosti kot pripornima razlogoma iz 2. in 3. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je nato s sklepom II Ks 44635/2023 z dne 19. 7. 2023, obema obdolžencema podaljšal pripor še za dva meseca. Tudi v tem primeru je bil pripor podaljšan zaradi že navedenih dveh pripornih razlogov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

3. Okrajni državni tožilec je 12. 9. 2023 po drugem odstavku 205. člena ZKP predlagal podaljšanje pripora za oba obdolženca iz istih pripornih razlogov za čas treh mesecev. Predlog je obrazložen z naštevanjem že opravljenih procesnih dejanj med preiskavo ter z opisovanjem okoliščin, ki so onemogočale, da bi bila preiskava končana pred potekom roka po omenjenem sklepu Okrožnega sodišča o podaljšanju pripora. Opravljenih procesnih dejanj ni bilo malo, eno od teh je sredi izvedbe, hkrati pa je bila v zadevi kazenska ovadba dvakrat dopolnjena z vsebinami, ki kažejo na možno razširitev preiskave še na domnevno storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1. Brez pomena niso niti organizacijsko tehnični razlogi, saj je treba predlog za podaljšanje pripora oziroma obtožnico s takšnim predlogom vložiti v zakonskem roku pred potekom podaljšanja pripora in upoštevati čas, ki ga državni tožilec potrebuje pri pripravi in sestavi obtožnice ali za oblikovanje dodatnih predlogov glede procesnih dejanj v preiskavi.

4. Predlagatelj v nadaljevanju obrazložitve ocenjuje, da se stanje stvari glede utemeljenosti suma pri obeh obdolžencih med preiskavo ni spremenilo. Oceno potrjuje z obširno povzetimi obvestili in dokazi iz predkazenskega postopka, ki so po številu in vsebini enaki ter v dosedanjih sklepih o preiskavi, odreditvi pripora in njegovem podaljšanju že podrobno preizkušeni. Enako velja glede ugotovljenih pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Predlagateljevo izhodišče je v veliki teži domnevno storjenih kaznivih dejanj glede na višino zagroženih kazni, glede na opisane izvršitvene načine ter opisane konkretne okoliščine, ki so ta dejanja spremljala in nazadnje še zaradi posledic, med katerimi je tudi smrt majhnega otroka. Razen tega obdolženca živita na način, povezan z uživanjem prepovedanih drog, pri obdolženi A. A. pa je bilo zaznano še uživanje alkohola. Obdolženca sta nezaposlena in brez premoženja, kar je pri imenovani obdolženki, ki je mati treh otrok in s tem povezanimi obveznostmi posebej pereče, obdolženi B. B. pa je bil pred obravnavanimi kaznivimi dejanji nekajkrat obsojen za različna kazniva dejanja. Glede na povzete splošne in posebne okoliščine je po stališču predlagatelja ponovitvena nevarnost pri obeh obdolžencih še vedno podana in je s katerim od milejših ukrepov ni mogoče odpraviti.

5. Po stališču državnega tožilca je pri obdolžencema še vedno podana tudi koluzijska nevarnost. Ta je pri obdolženi A. A. ugotovljena po zabeleženem obdolženkinem pogovoru s pričo C. C., pri obdolženemu B. B. pa po zabeleženih zaznavah njegovega obnašanja 20. 6. 2023 in po zasegu prepovedane droge 22. 6. 2023. Po zaznavah policistov se je obdolženi že na kraju dejanja z dne 20. 6. 2023 obnašal na način kot da nekaj išče in da poskuša nekaj skriti, na kar mu je bila ob sprejemu v sodno pridržanje zasežena prepovedana droga. Obdolženi je prepovedano drogo skrival v spodnjicah ter v zavitkih, kar utemeljuje sum, da je šlo za del, ki je bil predhodno skrit že na kraju dejanja. Glede na takšne okoliščine pri obeh obdolžencih predlagatelj sklene, da tudi ugotovljene koluzijske nevarnosti z drugimi oziroma milejšimi ukrepi pri nobenem od obdolžencev ni mogoče odpraviti.

6. Obdolženca in njuna zagovornika so predlog za podaljšanje pripora prejeli, vendar se o povzetih navedbah v predlogu niso izjavili. Je pa Vrhovno sodišče naknadno prejelo vlogo obdolžene A. A., ki je prosila za pospešitev postopka.

7. Preiskovalni sodnik je po tretjem 205. člena ZKP podal pojasnilo, v katerem je povzel do sedaj opravljena in začeta procesna dejanja v preiskavi ter opozoril na možno razširitev preiskave. Ker morajo biti začeta procesna dejanja, konkretno pridobitev izvedenskih mnenj kliničnega psihologa in psihiatra, dokončana, ker mora biti v zvezi z ugotovitvami v dopolnitvi kazenske ovadbe, zaslišanih še več prič in ker je v zahtevi verjetna dodatna postavitev izvedencev za razjasnitev strokovnih vprašanj v zvezi s prepovedanimi drogami, preiskovalni sodnik pritrjuje predlaganemu podaljšanju pripora obema obdolžencema za čas treh mesecev.

8. Vrhovno sodišče je po drugem odstavku 205. člena ZKP upravičeno podaljšati pripor še za tri mesece v primeru, ko poteka kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu določena kazen zapora nad pet let. Glede na tako določen kaznovalni okvir Vrhovno sodišče ni sledilo predlogu okrajnega državnega tožilca za podaljšanje pripora obdolženi A. A. iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti iz 2. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Pri obdolženki je bil namreč navedeni priporni razlog ugotovljen le v zvezi s kaznivim dejanjem povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen od šestih mesecev do največ petih let. 9. Vrhovno sodišče tudi ni sledilo predlogu okrajnega državnega tožilca za podaljšanje pripora obdolženemu B. B. iz istega pripornega razloga, vendar v zvezi s kaznivim dejanjem neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Čeprav je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen od enega do desetih let, in je navedeni formalni kriterij za podaljšanje pripora po drugem odstavku 205. člena ZKP iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP izpolnjen, je Vrhovno sodišče na drugi strani ugotovilo, da vsebinski pogoji za takšno podaljšanje niso podani.

10. Temelj koluzijske nevarnosti je upravičena bojazen, da bo določena oseba uničila sledove kaznivega dejanja ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce. V obeh primerih se mora koluzijska nevarnost nanašati na kazniva dejanja, ki so že predmet dokazovanja in ne na kazniva dejanja, ki šele utegnejo biti odkrita in nato v istem ali novem kazenskem postopku dodatno oziroma posebej dokazovana. Ko se torej predlagatelj sklicuje na obdolženčevo obnašanje na kraju kaznivega dejanja dne 20. 6. 2023 in na okoliščine, ko mu je bila prepovedana droga ob sprejemu v sodno pridržanje dne 22. 6. 2023 odvzeta/zasežena, prezre, da so bili dokazi v zvezi s kaznivim dejanjem neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, opisanim v zadnjem delu pravnomočnega sklepa o preiskavi, zavarovani z izpovedbama prič D. D. in zlasti E. E. v preiskavi ter z, že v obrazložitvi predloga omenjenim potrdilom o začasnem zasegu predmeta z dne 22. 6. 2023, zapisnikom o zasegu predmetov z dne 22. 6. 2023 ter poročilom o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 23. 6. 2023. V takšnem primeru bojazen, da bo določena oseba uničila sledove kaznivega dejanja ne more biti utemeljena, medtem ko predlagateljeva zatrjevanja o obdolženčevem odvračanju prič oziroma kupcev od verodostojnega pričanja, niso izkazana z nobeno od zahtevanih posebnih okoliščin v citirani zakonski določbi in jim Vrhovno sodišče ni sledilo.

11. V ostalem pa se je Vrhovno sodišče strinjalo s predlagateljem, da so pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, pri obeh obdolžencih podani tudi vsebinski pogoji za podaljšanje pripora za čas treh mesecev. Dokazne podlage za utemeljenost suma iz predkazenskega postopka so v obrazložitvi predloga izčrpno povzete. Po številu in zlasti po vsebini sum storitve navedenega kaznivega dejanja za oba obdolženca nedvomno utemeljujejo, v preiskavi pridobljeni in izvedeni dokazi pa niti po oceni Vrhovnega sodišča na dejanski opis navedenega kaznivega dejanja v pravnomočnem sklepu o preiskavi nimajo tehtnega vpliva in ugotovljene utemeljenosti suma v ničemer ne zmanjšujejo. Prej obratno. Izpovedbi prič D. D. in E. E. sta že bili omenjeni, ostalo je stvar povezave med zbranimi dokaznimi podlagami, ki je na ravni verjetne storitve kaznivega dejanja povsem mogoča in ki je bila nenazadnje med postopkom že nekajkrat preizkušena v pravnomočnih sklepih nižjih sodišč o preiskavi ter o odreditvi in podaljšanju pripora.

12. Tudi glede ponovitvene nevarnosti se je Vrhovno sodišče strinjalo s predlagateljem, da je ta podana po objektivnih in subjektivnih okoliščinah. Kot rečeno, kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, je kaznivo dejanje z visoko zagroženo kaznijo zapora. Obdolženca bi naj to kaznivo dejanje, po njegovem opisu v pravnomočnem sklepu o preiskavi, storila s hrambo in prenašanjem več vrst prepovedanih drog, od katerih sta nenazadnje tudi sama odvisna. Če k temu še dodamo zaznano uživanje alkohola pri obdolženki, da sta oba obdolženca brez zaposlitve in premoženja, kar je za obdolženko kot mater treh otrok, dodatno obremenjujoče ter da je bil obdolženi B. B. predhodno nekajkrat že obsojen, verjetnost ali nevarnost ponovitve kaznivega dejanja opravičuje uporabo najintenzivnejšega ukrepa za odpravo te nevarnosti. Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi iz prvega odstavka 195. člena ZKP je kot milejši ukrep za odpravo ponovitvene nevarnosti, glede na domnevni način storitve kaznivega dejanja, ki je bil po omenjenem opisu v pravnomočnem sklepu o preiskavi vedno povezan s prebivališčem obdolženih, povsem neprimeren, medtem ko hišni pripor iz prvega odstavka 199a. člena ZKP, verjetne storitve novega kaznivega dejanja, zaradi iste okoliščine ne more preprečiti.

13. Vrhovno sodišče je sorazmernost in neogibnost predlaganega podaljšanja pripora preizkusilo še z vidika dolžine obdobja odvzema prostosti obema obdolžencema, potem z vidika učinkovitosti dosedanjega poteka kazenskega postopka in na koncu še z vidika nujnosti procesnih dejanj, ki jih preiskovalni sodnik po njegovih pojasnilih še mora opraviti. Pri tem je ugotovilo, da se obdolženca nahajata v priporu od 20. 6. 2023, da so procesna dejanja od odreditve pripora, njegovega podaljšanja ter med samo preiskavo, potekala zdržema ter brez posebno dolgih časovnih presledkov, prihodnja procesna dejanja s strani preiskovalnega sodnika pa po vrsti in obsegu ustrezajo njihovemu namenu in splošni zahtevnosti zadeve. Če k temu dodamo čas, ki ga predlagatelj potrebuje za odločitev o nadaljnjih ravnanjih v kazenskem postopku in, ki glede na omenjeno zahtevnost zadeve ne sme biti preozko odmerjen, predlagano podaljšanje pripora za čas treh ni čezmerno ter je Vrhovno sodišče pripor za ta čas tudi podaljšalo.