Jedro

Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka. Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da mora toženka v osmih dneh povrniti tožnici 733,82 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka mora v osmih dneh povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 224 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da mora tožnici v roku osmih dni plačati 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Prav tako ji je naložilo povrnitev 862,98 EUR tožničinih pravdnih stroškov s pripadki (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se pritožuje toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, toženki pa naloži v plačilo tožničine pritožbene stroške v osmih dneh, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

4. Pritožba je delno utemeljena (v delu glede odločitve o stroških postopka).

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica je toženki naročila izvedbo toplozračnega kamina na objektu A. Od te pogodbe je odstopila in od toženke v tem postopku zahtevala vračilo avansa v višini 500 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od pogodbe odstopila, ker bi bil sicer kamin postavljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji (638. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Toženka je namreč naknadno ugotovila, da kamina ne more izdelati tako, kot sta se stranki dogovorili. Toženki je zato naložilo, da tožnici vrne plačani avans (111. člen OZ).

7. Pritožnica uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo njenih navedb in dokazov iz druge pripravljalne vloge z dne 1. 9. 2021, zaradi česar naj ji ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka (451. in 452. člen ZPP). Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre. Toženka je v pritožbi navedla le, da je v svoji prvi pripravljalni vlogi (odgovoru na tožbo) v zadostni meri in sklepčno prerekala navedbe in tožbeni zahtevek s tem, ko se je sklicevala, da je bil tožničin odstop od pogodbe neutemeljen, da je nato tožnica v drugi pripravljalni vlogi _krivdo za odstop od pogodbe pripisovala toženki_, zato je slednja v svoji drugi vlogi _„natančno odgovorila na očitke in jih v celoti ovrgla, za svoje trditve pa je predložila in predlagala tudi dokaze“_. Te navedbe pa so prepavšalne za zgoraj omenjeno presojo. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ‒ kršitve 451. in 452. člena ZPP (kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP) in s tem kršitve pravice do izjave (kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ‒ tako ni utemeljen.1

9. Tudi sicer (če bi bili pritožbeni očitki konkretizirani) višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka z navedbami in dokazi iz druge pripravljalne vloge prekludirana. Tožnica je namreč že v dopolnitvi tožbe navajala, da je po predračunu s skico z dne 13. 8. 2020 naročila izvedbo toplozračnega kamina na objektu A., da je izvedbeno skico izdelala toženka po opravljenem ogledu objekta, da je tožnica plačala avans, da je v decembru 2020 toženka ugotovila, da ponujene tehnične izvedbe kaminske peči ne more izvesti, zaradi česar je tožnici ponudila alternativno tehnično rešitev, ki pa tožnici ni ustrezala, zato je od pogodbe odstopila. Pojasnila je, da je bila toženka tista, ki je po lastni strokovni oceni ter po opravljenih ogledih pripravila tehnično rešitev izvedbe kaminske peči, ki jo kasneje ni bila več pripravljena ali sposobna izvesti. Nadalje je navedla, da jo je toženka z dopisom obvestila, da je odstop od pogodbe sprejela, pri čemer pa je toženka navajala, da do odstopa ni prišlo po njeni krivdi, ampak po tožničini krivdi. Toženka je šele v drugi pripravljalni vlogi navedla, da je za razvezo pogodbe kriva tožnica (ker naj bi bile po ogledu zgrajene stene na način, da dogovorjena izvedba kamina ni bila več možna), kljub temu, da je tožnica že v dopolnitvi tožbe trdila, da je od pogodbe odstopila, ker je toženka naknadno ugotovila, da ponujene tehnične izvedbe kaminske peči ne more izvesti, torej iz razlogov na strani toženke, prav tako pa se je sklicevala na toženkin dopis, v katerem je ta zatrjevala, da je do odstopa prišlo po tožničini krivdi. Toženka bi torej morala že v odgovoru na tožbo podati dejstva in dokaze v zvezi z vzrokom za neizpolnitev pogodbe oziroma razlogi za odstop od pogodbe. Odločitev o neupoštevanju dejstev in dokazov iz toženkine druge pripravljalne vloge je zato pravilna.

10. Utemeljeno pa pritožba izpodbija odločitev o stroških postopka. Višje sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje tožnici ne bi smelo priznati stroškov tretje pripravljalne vloge, saj ta v sporu majhne vrednosti ni dopustna (452. člen ZPP). Prav tako ima pritožnica prav, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odmeriti DDV tudi od sodne takse. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost se namreč DDV od sodne takse ne obračuna oziroma sodijo sodne takse po tem zakonu med neobdavčljivi promet.2 Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju DDV od potnih stroškov. Na podlagi drugega odstavka 2. člena Odvetniške tarife (OT) so namreč odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela (kar potni stroški so), povečani za DDV. Od potnih stroškov (kilometrine) je tako odvetniku pravilno priznan tudi DDV.3 V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem je sodišče prve stopnje tožnici pravilno prisodilo tudi strošek končnega poročila stranki, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v sestavi nagrade za pripravljalno vlogo oziroma z zastopanjem na naroku, temveč gre za samostojno opravilo, ki ima podlago v tar. št. 43 OT. Takšna odločitev je skladna tudi z novejšo sodno prakso.4

11. V skladu z navedenim je višje sodišče toženkino obveznost povrnitve pravdnih stroškov znižalo za nagrado za tretjo pripravljalno vlogo v višini 150 odvetniških točk, povečano za 2 % materialne stroške in DDV ter za DDV od sodne takse v višini 78 EUR, kar znaša skupaj 129,16 EUR. Tožničini pravdni stroški, ki ji jih je toženka dolžna povrniti, tako znašajo 733,82 EUR.

12. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločitev v stroškovnem delu spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu (v I. točki izreka in v nespremenjenem delu II. točke izreka) pa je, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker je toženka uspela le delno s pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk (1. točka tar. št. 22 OT), 50 točk za končno poročilo (tar. št. 43 OT), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupaj znaša 224 EUR. To obveznost je dolžna toženka izpolniti v osmih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. člen v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP). Višje sodišče pa tožnici ni priznalo stroškov za konferenco s stranko, saj je ta storitev že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.

1 Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 850/2017 z dne 16. 11. 2017. 2 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1622/2022 z dne 5. 1. 2023. 3 Prim. sklepa Višjega sodišča v Kopru Cpg 149/2019 z dne 30. 9. 2019 in Višjega sodišča v Mariboru I Cp 859/2018 z dne 29. 1. 2019. 4 Glej npr. sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 607/2021 z dne 1. 12. 2021, II Cp 551/2020 z dne 16. 6. 2020, II Cp 2419/2018 z dne 11. 3. 2019 in II Cp 2599/2016 z dne 20. 12. 2016.