Jedro

Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S prvostopenjsko odločbo je organ prve stopnje odločil, da se zoper dolžnika A.A. (tožnika v tem sporu) v zadevi po izdanem sklepu o izvršbi, številka DT 4933-111945/2012-2 z dne 24. 1. 2013 ugotovi: novi znesek zamudnih obresti po predlogu predlagatelja, ki na dan 3. 8. 2012 znašajo 1.084,09 EUR (točka 1 izreka); v 1. točki izreka sklepa o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva številka DT 4933-111945/2012-2 z dne 24. 1. 2013 se popravi navedba: „zamudne obresti po predlogu predlagatelja izvršbe do dne 3. 8. 2012 v znesku 3.780,45 EUR“ s pravilno navedbo: „zamudne obresti po predlogu predlagatelja izvršbe do dne 3. 8. 2012 v znesku 1.084,09 EUR“ (točka 2 izreka). V 3. točki izreka je določeno, da v ostalem ostaja izrek sklepa številka DT 4933-111945/2012-2 nespremenjen. 4. točka izreka določa, da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

2. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) na podlagi 146. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) posredoval v pristojno reševanje predlog za izvršbo denarnih terjatev za dolžnika. Dolžnik je dolgoval neupravičeno izplačane denarne prejemke na podlagi izvršilnega naslova številka 26 6012238 z dne 22. 4. 2004, ki je postal izvršljiv dne 1. 6. 2004 v skupni višini 3.995,02 EUR ter zamudne obresti, ki so na dan izdaje predloga za izvršbo znašale 3.780,45 EUR. Carinski urad Celje je 24. 1. 2013 izdal sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, številka DT 4933-111945/2012-2, ki ga je posredoval v izvrševanje banki B. d.d. Na dolžnikovo pritožbo je pritožbeni organ izdal odločbo številka DT 498-2-150/2013, s katero je odločil, da se pritožbi zoper sklep Carinskega urada Celje številka DT 4933-111945/2012-2 ugodi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti do dne 3. 8. 2012 po predlogu predlagatelja izvršbe.

3. ZPIZ Slovenije je podal nov izračun zamudnih obresti do 3. 8. 2012. Ta znesek znaša 1.084,09 EUR in ne več 3.995,02 EUR, kot je to bilo podano v predlogu za izvršbo. Carinski urad Celje je tako z umikom vzpostavil pravilno stanje zamudnih obresti, ki na dan 3. 8. 2012 znašajo 1.084,09 EUR. Na dan 15. 4. 2014 so bile doračunane zamudne obresti v znesku 611,80 EUR. Skupni znesek zamudnih obresti na dan 15. 4. 2014 tako znaša 1.695,89 EUR. V nadaljevanju se carinski organ sklicuje na določbo 156. člena ZDavP-2, ki daje carinskemu organu zakonsko pooblastilo za postopek davčne izvršbe. Ta je bila izvedena v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2. Navaja še določbo 146. člena ZDavP-2, ki se nanaša na izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izvaja davčni organ. Določbe drugega odstavka 166. člena ZDavP-2 in 168. člena tega zakona določajo nekatere omejitve glede davčne izvršbe in ravnanje davčnih ustanov v primeru nezmožnosti poplačila dolga.

4. S pritožbeno odločbo je tožena stranka v izreku odločila, da se v izreku prvostopenjske odločbe odpravi 3. točka izreka. V ostalem delu ostane izrek nespremenjen in se pritožba zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi navaja enake dejanske in pravne razloge, kot organ prve stopnje. Glede odprave 3. točke izreka pojasnjuje, da je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek izključno v delu, ki se nanaša na obračun prej navedenih zamudnih obresti, v ostalem delu pa je ostal izrek nespremenjen in se je pritožba zavrnila, zato prvostopenjski organ v ponovnem postopku ni imel razloga za odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa.

5. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja svoje slabo socialno stanje. Kot upokojenec prejema samo 383 EUR starostne pokojnine. Žena je prav tako upokojenka s 350 EUR mesečne pokojnine. Sta solastnika hiše in malega kmetijskega posestva, katero pa ni toliko vredno, kot je to zapisano v priloženem dokumentu GURS. Pojasnjuje, da se ne strinja z odločitvijo davčnih organov oziroma Ministrstva za finance ter navaja celotni potek postopka od sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča dalje, ki je odpravilo odločbo ZPIZ številka 26 6012238 z dne 18. 11. 2003 in tudi dokončno odločbo, ki temelji na tej odločbi, številka I-6.012.238 z dne 22. 3. 2004. Navaja, da se je ves čas od 1. 1. 2003 do konca leta 2003 in naprej do 30. 6. 2014, ko se je upokojil, redno javljal na Zavodu za zaposlovanje. V nadaljevanju še podrobno navaja upravne in sodne postopke v zvezi z izplačilom nadomestila plač. Graja delo uradnikov ZPIZ, ki niso v letu 2004 pravočasno, v skladu s predpisi, pritožbe oddali naprej. Poudarja, da je povsem nezakonita odločitev, da bi moral nekaj vračati, če pa se je na zavodu redno javljal in je Višje delovno in socialno sodišče odločilo, da ima tudi od 1. 1. 2003 pravico do izplačila nadomestila plače. Po takšnem postopanju lahko vsakdo pride z nekim dokumentom in ga predloži kot izvršilni nalog (naslov) ter napove izvršbo. Tožnik smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predmet tega upravnega spora izpodbijani sklep, ki se nanaša samo na plačilo zamudnih obresti, ki so se zaradi zastaranja zmanjšale po prvotnem sklepu, iz zneska 3.780,45 EUR na zneske 1.084,09 EUR. V ostalem delu je postal sklep o izvršbi številka DT 4933-111945/2012-2 z dne 24. 1. 2013, pravnomočen.

9. Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da tožnik v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.

10. Sodišče je zato po uradni dolžnosti preverilo zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa in kršitev materialnih predpisov ali absolutnih kršitev procesnega prava, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ni našlo. Kot pa je že navedeno, sodišče v tem upravnem sporu ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika in njegove žene, ker za to nima podlage.

11. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).