Jedro

Vprašanje je, ali ima tožeča stranka sploh še pravni interes za rešitev začasne odredbe oz. v kolikšnem obsegu ga ima, saj je ustavno sodišče, čigar odločbe so obvezne, do pravnomočne odločbe v upravnem sporu odločilo prav o tem, kar tožeča stranka uveljavlja v predmetni zahtevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 562/99-24 z dne 17.11.1999 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 3.11.1999 (pravilno: 29.10.1999) z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic, kar je eden od pogojev po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Upravno sodišče v obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka dne 6.4.1999 vložila tožbo zaradi molka tožene stranke v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 31.7.1998, s katero je odločeno, da se lastninsko preoblikuje podjetje Gradbeni inštitut Z. Tožbo je dne 23.4.1999 razširila na odločbo tožene stranke z dne 6.4.1999, izdano med upravnim sporom, s katero je zavržena njena pritožba kot prepozna. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 29.10.1999 je tožeča stranka predlagala, da se javnemu zavodu Gradbeni inštitut Z. ter družbi Gradbeni inštitut Z., d.d. Ljubljana, kot pravnima naslednikoma nekdanjega Zavoda za ..., prepove do pravnomočne rešitve upravnega spora vsakršno razpolaganje s premoženjem tožeče stranke, ki je predmet denacionalizacijskega postopeka tožeče stranke pred Upravno enoto L., Izpostava B., s tem da se prepoved vpiše v zemljiško knjigo.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 72. členu ZUS in predlaga, naj pritožbeno sodišče začasni odredbi ugodi, podredno pa pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka hkrati s tožbo vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da upravno sodišče javnemu zavodu Gradbeni inštitut Z. oziroma družbi Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, začasno prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem, glede katerega teče na njeno zahtevo denacionalizacijski postopek pri Upravni enoti L., Izpostava B. Upravno sodišče je s sklepom U 562/99 z dne 8.4.1999 zahtevo zavrnilo, pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep pa je zavrnilo vrhovno sodišče s sklepom I Up 299/99-5 z dne 20.5.1999. Tožeča stranka je nato vložila ustavno pritožbo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. Up-209/99 z dne 9.12.1999 sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Up 299/99-5 z dne 20.5.1999 in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 562/99-3 z dne 8.4.1999 odpravilo (1. točka) ter odločilo, da do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto L., Izpostava B. (2. točka).

Z navedeno odločbo je ustavno sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu torej odločilo prav o tem, kar tožeča stranka v bistvu uveljavlja v novi zahtevi z dne 29.10.1999. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne (1. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94). V obravnavanem primeru to pomeni, da glede na novo dejansko stanje obstaja le še vprašanje, ali tožeča stranka sploh še ima pravni interes za vložitev začasne odredbe oziroma v kolikšnem obsegu ga ima.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS pritožbi ugodilo,izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.