Jedro

Sklep tožene stranke ni dokončni upravni akt, saj je bilo zoper ta akt dopustno vložiti redno pravno sredstvo, kar sta tožnika tudi storila, do dne vložitve tožbe pa o njuni pritožbi še ni bilo odločeno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo z dne 9. 4. 2019, s katero izpodbijata sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3406-23/2017/16 z dne 21. 2. 2019 in sklep Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Tolmin, št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 18. 2. 2019. Ker tožnika izpodbijata dva sklepa, ki sta ju izdali različni toženi stranki, temeljita pa na drugačni dejanski in pravni podlagi, je sodišče s sklepom, opr. št. III U 97/2019-10 z dne 4. 6. 2019 odločilo, da se tožba obravnava v dveh ločenih postopkih, in sicer pod opr. št. III U 97/2019 tožba zoper sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v predmetni zadevi, to je pod opr. št. III U 140/2019, tožba zoper sklep Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Tolmin (v nadaljevanju tožena stranka), št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 18. 2. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani akt).

2. Sodišče je v prehodnem preizkusu predmetne tožbe ugotovilo, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom ugotovila, da je odločba, ki je tožnikoma in A.A. nalagala obveznost, da na parc. št. 409/44 k.o. B. uredijo sečišče, postala izvršljiva, jim določila naknaden rok za izpolnitev obveznosti ter odločila, da se bo, kolikor naložena obveznost ne bo opravljena, ta izvršila po tretji osebi. V pravnem pouku je tožena stranka tožnika in A.A. seznanila, da lahko zoper sklep vložijo pritožbo v roku 15 dni ter da bo pritožbo obravnavalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede na tako odločitev, je sodišče pri toženi stranki opravilo poizvedbe o tem ali sta tožnika zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo in ali je bilo o taki morebitni pritožbi že odločeno.

3. Tožena stranka je z dopisom z dne 8. 5. 2019 sodišču sporočila, da sta tožnika zoper izpodbijani sklep dne 12. 3. 2019 vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka prejela dne 15. 3. 2019. Pritožbo je tožena stranka dne 28. 3. 2019 posredovala v nadaljnje reševanje drugostopenjskemu organu, to je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki do dne sestave dopisa o pritožbi tožnikov še ni sprejelo odločitve.

4. Sodišče je tožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da izpodbijani sklep tožene stranke ni dokončen upravni akt, in zato ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.

5. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1).

6. Sklep tožene stranke ni dokončni upravni akt, saj je bilo zoper ta akt dopustno vložiti redno pravno sredstvo, to je pritožbo, kar sta tožnika tudi storila, do dne vložitve tožbe pa o njuni pritožbi drugostopenjski organ, to je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, še ni odločilo. Odločitev tožene stranke torej ni dokončna, kar pa pomeni, da je, skladno s prej citirano določbo 2. člena ZUS-1, ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo tožnikov, ki sta jo vložila zoper sklep tožene stranke št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 18. 2. 2019, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.