Up-277/00

20.11.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 541/2000 z dne 10. 5. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča št. IV P 42/99 z dne 15. 2. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku, v katerem je pritožnik tožen na izselitev iz stanovanja, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ter sklep, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik navaja, da izpodbija navedena sklepa, ker Višje sodišče ni odločalo o zakonitosti vložene tožbe. V ustavni pritožbi navaja razloge, iz katerih meni, da je tožba za izselitev neutemeljena.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže in tudi Ustavno sodišče jih ob preizkusu izpodbijanih sklepov ni ugotovilo.

3.Pritožnikove navedbe v zvezi z vsebinsko utemeljenostjo tožbenega zahtevka na odločitev v tej ustavni pritožbi ne morejo vplivati. Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali je vložena tožba dopustna ali ne.

Izpodbijana sklepa namreč ne predstavljata odločitve o dopustnosti tožbe ali vsebinske odločitve o utemeljenosti zahtevka, temveč je z njima sodišče odločilo le o tem, da ni pristojno za odločanje o zahtevku, ter zadevo odstopilo pristojnemu sodišču. Z vidika pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave bi bila odločitev sodišč o stvarni nepristojnosti lahko sporna v le primeru, da bi vsa sodišča odrekla odločanje o konkretni zadevi. V obravnavanem primeru pa gre za to, da je nepristojno sodišče odstopilo zadevo pristojnemu. S tako odločitvijo, ki je obrazložena in ji tudi ni mogoče očitati arbitrarnosti, niso bile kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. V presojo pravilnosti odločitev sodišč pa se Ustavno sodišče ne more spuščati.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude