Jedro

To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugovora upnikov subjekta vpisa, in sicer družbe R. d.o.o., Velika Polana, Velika Polana in Zavarovalnice T. d.d., Miklošičeva, Ljubljana, zoper sklep Srg 2014/27865 z dne 18. 6. 2014, zavrnilo. Iz razlogov odločbe izhaja, da je ugotovilo obstoj razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 439. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).

2. Upnik, Zavarovalnica T. d.d., z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi poudarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je spregledalo, da ZFPPIPP razlikuje splošne in posebne izbrisne razloge, zmotno uporabilo materialno pravo. Splošni izbrisni razlog je predviden v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, za obstoj katerega morajo biti kumulativno izpolnjene predpostavke prenehanja poslovanja, dejstva, da družba nima premoženja, in da ima izpolnjene vse obveznosti. Razlog, naveden v 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa predstavlja posebni izbrisni razlog. Posebni izbrisni razlog pa je upošteven le, če je hkrati izpolnjen tudi splošni izbrisni razlog. Pri vsaki pravni osebi se namreč po 2. točki drugega odstavka 427. člena ZFPIPP, na podlagi katerega je bil postopek za izbris tudi začet, splošni izbrisni razlog domneva. Takšno je tudi splošno stališče dr. P. v komentarju ZFPIPP. In ker se splošni izbrisni razlog vedno domneva, ga je vsak trenutek mogoče tudi izpodbijati, in sicer z ugovorom proti sklepu o začetku postopka izbrisa brez likvidacije, in to ne glede na to, da je bil postopek izbrisa začet zaradi posebnega izbrisnega razloga. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da bi moral pritožnik ovreči obstoj posebnega izbrisnega razloga, saj bi se lahko na slednjega sklicevala in dokazovala njegov obstoj kvečjemu pravna oseba, zoper katero se vodi postopek izbrisa.

Pritožnik opozarja na drugi odstavek 435. člena ZFPIPP in poudarja, da je v kontekstu citirane zakonske določbe kot pravna oseba mišljen subjekt vpisa, nad katerim se je začel postopek izbrisa. Poudarja še, da je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa v skladu s četrtim in petim odstavkom 435. člena ZFPIPP navedel dejstva in predložil dokaze, iz katerih nedvomno izhaja, da izbrisni razlog obstaja. ZFPIPP nikjer ne določa, da mora upnik izpodbiti tisti izbrisni razlog, na podlagi katerega se je postopek začel, ampak je dovolj, da v skladu s 435. členom izkaže obstoj ugovornega razloga. To je upnik tudi storil. V dokaz svojih trditev prilaga sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2014/42323 z dne 9. 10. 2014 in Srg 2014/42134 z dne 7. 10. 2014. Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo po potrebi vrne v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339 v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru – nadaljevanju ZSReg). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena procesna kršitev, registrsko sodišče pa je v okviru presoje ugovora upnika pravilno uporabilo materialno pravo (določbe ZFPPIPP).

5. Sodna praksa (odločbe VSM I Cpg 260/2014 z dne 15. 9. 2014, VSK Cpg 178/2013 z dne 11. 10. 2013, VSL IV Cpg 1071/2014 z dne 2. 7. 2014, VSL IV Cpg 1386/2011 z dne 21. 12. 2011, VSC 2/2013 z dne 27. 3. 2013) je (že) zavzela enotno stališče, da sedaj veljavni 427. člen ZFPPIPP določa dva ključna (med seboj neodvisna) razloga za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije : - če je pravna oseba prenehala poslovati, če nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP); - če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP).

To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.

6. V tem kontekstu tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da ZFPPIPP v oddelku 7.1 (splošne določbe) razlikuje splošne in posebne izbrisne razloge, pri čemer se splošni izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena pri vsaki pravni osebi domneva in ga je mogoče izpodbijati z ugovorom ne glede na to, da se je postopek izbrisa začel iz posebnega izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena.

7. Kot je že bilo navedeno sta izbrisna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka sedaj veljavnega 427. člena ZFPPIPP samostojna (med seboj neodvisna), določena alternativno. Zakonodajalec je v citiranih točkah predpisal elemente dejanskega stanu izbrisnega razloga, v točkah 1 in 2 drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa tudi dejanski stan obeh domnev, pri čemer mora vlagatelj ugovora (pravna oseba, nad katero je začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik) v skladu s 435. členom ZFPPIPP izkazati z dejstvi in dokazi, da izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je postopek izbrisa začel) ne obstoji. Tega pa pritožnik ni storil. V ugovoru (enako tudi v pritožbi) je zatrjeval le, da ima subjekt vpisa v razmerju do njega neporavnane obveznosti in za svoje trditve predložil dokaze, dejanskega stanu domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa ni izpodbijal. 8. Glede na vsebino pritožbe, ki omenja stališče dr. Nine Plavšak v ZFPPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2008, stran 300, pa je treba pojasniti, da je v ZFPPIPP, objavljen v Ur. l. 126/2007, z veljavnostjo od 1. oktobra 2008, v 1. točki prvega odstavka 427. člena kot samostojni izbrisni razlog določal le dejstvo prenehanja poslovanja pravne osebe, ki nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti, v točkah 1 in 2 drugega odstavka citiranega člena pa domnevi za obstoj tega izbrisnega razloga, ne pa tudi dejstvo, da pravna oseba na naslovu, vpisanem v sodnem registru, ne posluje. Ker je trenutno veljavna ureditev nekoliko drugačna (določa dva samostojna in med seboj neodvisna izbrisna razloga), pritožbeni ugovori v nakazani smeri niso utemeljeni.

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta vpisa zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).