Jedro

Kolikor materialni predpis (urbanistični izvedbeni akt) ne vsebuje določbe o odločanju po prostem preudarku, se stranka na to ne more sklicevati v primeru zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja zaradi tega, ker ta predpis ne omogoča dozidave stanovanjske hiše in gradnje še enega objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 9.9.1991, s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za dozidavo stanovanjske hiše in za dozidavo kurilnice na zemljišču parc.št. 446. V izpodbijani odločbi se tožena stranka sklicuje na določbe 1. točke 24. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 82. in 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93 in 47/93), 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na določbe odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske ... (Uradni vestnik ..., št. 11/66 in Uradni list SRS, št. 22/75). Tožena stranka meni, da je iz prvostopne odločbe in iz upravnih spisov razvidno, da leži navedeno zemljišče v območju, ki se ureja z navedenim občinskim odlokom. Ta odlok je usklajen z družbenim planom, kar je razvidno iz odloka o ugotovitvi usklajenosti zazidalnih načrtov in urbanističnih redov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1986 - 1990. Navedeni odlok o zazidalnem načrtu, s katerim je urejeno območje, kamor sodi tudi tožnikovo zemljišče, med možnimi posegi na obstoječih objektih ne predvideva dozidave stanovanjske hiše in kurilnice. Zaradi tega je po mnenju tožene stranke prvostopni organ ravnal pravilno in zakonito, ko je zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zaradi navedenega so po mnenju tožene stranke tudi neutemeljene tožnikove navedbe, da se z nameravano dozidavo sam značaj hiše ne spreminja, da se z nameravanim posegom ne ogroža niti gostota naselja, niti videz ulice in tudi ne moti uporabe sosednjih zemljišč, ker vse to ni pravno pomembno za odločitev v tej zadevi. Tožnikova zahteva je bila namreč zavrnjena zato, ker po veljavnem zazidalnem načrtu predlagani poseg ni mogoč. Zato je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi.

Tožnik v tožbi navaja, da je sklicevanje na to, da zazidalni načrt (kljub formalni "usklajenosti" z družbenim planom za obdobje 1986 - 1990) ne predvideva posegov, kot jih je zahteval, neprepričljivo in kaže na birokratsko togost pri reševanju konkretnih upravnih zadev. Dejstvo je, da se s splošnimi akti ne more predvideti prav vseh možnih dogodkov, še zlasti za 20 ali 30 let vnaprej. Pogosto pa se pri tem pojavlja tudi to, da se pri pripravi in sprejemu splošnega akta kaj spregleda ali pozabi. Vsekakor mora zato imeti vsak predpis tudi določbe, ki omogočajo, da organ, ki na njegovi podlagi odloča, upoštevajoč dejstva in okoliščine, v konkretnem primeru odloča po prostem preudarku, kar še zlasti velja za primere, ko z odločitvijo ne krši temeljne prepovedne ali zapovedne norme. Predpisi, na podlagi katerih je bilo odločeno v konkretni zadevi, so po njegovem mnenju v nasprotju z novo zakonodajo in z ustavo. Ne glede na to pa meni, da po določbah 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor lokacijsko dovoljenje niti ni potrebno. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopnega organa in tožene stranke je po presoji sodišča pravilna. Ta odločitev temelji na navedenih materialnih predpisih (85. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN; 3. člen zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju in 1. točka 24. člena zakona o urbanističnem planiranju) in na navedenem občinskem odloku, ki ureja območje, kamor sodi tudi navedeno tožnikovo zemljišče. Ta odlok in pravilnik kot priloga in sestavni del tega odloka, ki je v upravnih spisih, namreč med možnimi posegi na obstoječih objektih ne predvidevata dozidave stanovanjske hiše in kurilnice oziroma ne omogočata po tožniku zahtevanega posega. Tožnik v bistvu kaj drugega niti ne trdi, ampak meni, da se s splošnimi akti ne more predvideti prav vseh možnih dogodkov, še zlasti za 20 ali 30 let vnaprej, saj se pri pripravi in sprejemu splošnega akta kaj spregleda ali pozabi. Vendar s takim ugovorom ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Za izdajo lokacijskega dovoljenja namreč ni dovolj, če nameravani poseg v prostor ni v neposrednem nasprotju z veljavnim urbanističnim aktom, ampak mora biti z njim v skladu (1. odstavek 23. člena in 1. točka 24. člena zakona o urbanističnem planiranju, v zvezi s 85. členom ZUN).

Ne drži tožnikov tožbeni ugovor, da bi lahko prvostopni organ v konkretnem primeru odločal na podlagi prostega preudarka, saj take določbe navedeni materialni predpisi ne vsebujejo, kar pomeni, da prostega preudarka pri odločanju o lokaciji upravni organi nimajo. Tožnik tudi nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da v konkretnem primeru glede na določbe 51. člena ZUN lokacijsko dovoljenje niti ni potrebno. Ne le, da je tožnik dne 19.4.1991 sam zahteval izdajo lokacijskega dovoljenja (50. člen ZUN) za dozidavo stanovanjske hiše in kurilnice, tudi sicer v konkretnem primeru glede na ZUN ni bilo mogoče priglasiti take gradnje po 51. členu v zvezi z 62. členom.

Glede na navedeno so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe. Zato je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Sodišče je to določbo ZUS smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).