Jedro

Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena ZDR, se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena ZZT.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita sklepa tožene stranke z dne 15.12.1998 in z dne 31.12.1998 in da se njegovo delovno razmerje, sklenjeno s toženo stranko za določen čas, nadaljuje kot delovno razmerje za nedoločen čas, z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da za prehod delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR).

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V svoji obrazložitvi je poudarilo, da delovno razmerje tožnika, ki je bil v času trajanja pogodbe o zaposlitvi sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, ker ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, zmotno pa je tudi uporabilo materialno pravo. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni naveden noben razlog iz 17. člena ZDR, pač pa se pogodba sklicuje na "potek delovnega dovoljenja". Ker je tožnik dne 12.6.1998 postal državljan Republike Slovenije, je omenjeni pogodbeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas odpadel, nadaljevanje delovnega razmerja tudi po tem datumu pa predstavlja pravno podlago iz 1. odstavka 18. člena ZDR za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Zato predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi obeh sodišč tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da se razveljavita in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

V skladu z določbo 375. člena ZPP je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba ima glede na materialnopravno izhodišče, ki ga je sodišče druge stopnje uporabilo kot podlago svoji odločitvi, vse potrebne ugotovitve.

Vendar sta sodišči prve in druge stopnje za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka zmotno uporabili materialno pravo. Delovno razmerje se praviloma sklene za čas, ki ni v naprej določen, torej za nedoločen čas. Po določbi 2. odstavka 12. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR) se lahko delovno razmerje v skladu z zakonom sklene za čas, ki je v naprej določen - sezonska dela, delo pri določenem projektu, povečanje obsega dela, nadomeščanje odsotnega dela in tako dalje, za čas, dokler trajajo te potrebe. To pomeni, da se le v izjemnih primerih in ob pogojih, ki morajo biti določeni z zakonom, lahko sklepa delovno razmerje za določen čas. Ta zakonska določba je realizirana v 17. členu ZDR, ki taksativno našteva primere, kdaj se lahko sklene delovno razmerje za določen čas (10 alinej), v 11. alinei pa vsebuje napotilno normo, da uredi druge primere tudi kolektivna pogodba oziroma splošni akt v skladu z zakonom.

Delovno razmerje za določen čas je zakonito le, če obstaja za njegovo sklenitev razlog, ki je določen v 1. odstavku 17. člena ZDR. Uporabo inštituta delovnega razmerja za določen čas sankcionira zakon v 18. členu. Če se namreč zaradi razlogov na strani delodajalca sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom, je šteti, da je sklenjeno delovno razmerje v skladu z resnično naravo delovnega razmerja. Delovno razmerje, ki je po svoji naravi trajne narave, se torej ne more, razen, če bi šlo za posebej v zakonu določene primere, skriti pod plaščem delovnega razmerja za določen čas. To bi pomenilo zlorabo tega inštituta in sodišče takemu razmerju ne bi moglo priznati pravne dopustnosti.

Obe sodišči sta pri presoji zakonitosti tožniku izdanih sklepov o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, izhajali iz zmotne uporabe omenjenih zakonskih določb. Kot zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja sta upoštevali tožnikov status tujca in čas veljavnosti izdanega mu delovnega dovoljenja, kot določen čas trajanja zaposlitve. Takšno stališče pa je glede na 1. odstavek 17. člena ZDR pravno zmotno, saj je z njim določena samostojna pravna podlaga za nastanek delovnega razmerja za določen čas. Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena omenjenega zakonskega določila, se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92 - ZZT). Zato ugotovitev obstoja tega posebnega pogoja sama po sebi ne zadošča za presojo zakonitosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Za njeno pravno veljavnost morajo biti izpolnjene zakonite predpostavke iz 1. odstavka 17. člena ZDR.

Ker v pogodbah o zaposlitvi tožnika ni naveden zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, niti ni nobene trditve o obstoju le-tega, je pritožbeno sodišče pravno zmotno sprejelo svojo presojo, da sporno delovno razmerje ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni dejanskih ugotovitev v nakazani smeri. Zato je revizijsko sodišče odločilo po 2. odstavku 380. člena ZPP. Ko bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku z izvedbo ustreznih dokazov popolno ugotovilo dejansko stanje še v nakazani smeri, bo lahko materialnopravno pravilno odločilo.

Stroškovni izrek tega sklepa temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.