Jedro

Ob določenih kriterijih, ki jih je javni razpis v zvezi z osebnim razgovorom nalagal, bi morala izbirna komisija upoštevati le vsebino zapisa in ga skupaj z ostalim potekom oz. vsebino osebnega razgovora oceniti v okviru kriterijev iz javnega razpisa. Pri izdelavi mnenja in ocene je treba upoštevati kriterije iz razpisa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zdravniške zbornice Slovenije št. 1101-743/2014/5 z dne 13. 1. 2015 se v 2. in 3. točki izreka odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Zdravniška zbornica Slovenije je z izpodbijano 2. točko izreka ugodila zahtevku A.A. in ji odobrila specializacijo iz oftamologije za regijo Ljubljana; ter v 3. točki izreka ni ugodila zahtevku B.B. V neizpodbijani 1. točki izreka je ugodila zahtevku C.C. ter v 4. ter 5. točki izreka zavrnila zahtevka D.D. in E.E. V obrazložitvi je v zvezi z odločitvijo v 2. točki izreka navedla, da je A.A. po oceni izbirne komisije na podlagi meril za izbirne kriterije, objavljenih v razpisu, zbrala skupaj 71 točk od možnih 100 točk. Od tega je na podlagi osebnega razgovora pridobila 27 točk od 35 možnih, glede na povprečno oceno dodiplomskega študija, njena povprečna ocena je bila 9, je dobila 31, 5 točk od možnih 35; ter na podlagi ocen dosedanjih mentorjev 10 točk od možnih 10; na podlagi dosedanjih dosežkov in referenc je pridobila 2,5 točki od skupno možnih 20. V zvezi s tožnikom pa navaja, da je na podlagi ocen zbirne komisije na podlagi meril zbral skupaj 57,8 točk od možnih 100. Na osebnem razgovoru je kandidat ob zaključku osebnega razgovora, ko je bil zaprošen, da zapusti prostor, da se izbirna komisija posvetuje pri oblikovanju svojega mnenja, navkljub pojasnilom uradne osebe, da gre vsebinsko za vnaprejšnje podajanje pripomb na zapis osebnega razgovora oziroma na mnenje izbirne komisije, ki mu še ni znano, saj še ni oblikovano, ter za navajanje razlogov za odločitev, ki so v pristojnosti izbirne komisije, zahteval, da se na zapisnik zabeležijo njegove navedbe. Izbirna komisija mu je dodelila 14 točk od možnih 35. Svojo odločitev obrazlaga, da ima kandidat primerne komunikacijske sposobnosti; sam sicer navaja, da je pripravljen na timsko delo, vendar je z dodatnim pripisom k razgovoru jasno pokazal, da ne spoštuje avtoritete in da se težko prilagaja. Kandidat s svojim odnosom tega dne ni prepričal, da je primeren za delo zdravnika oftamologa, delo v regiji pozna, zanima ga predvsem kirurgija srednjega očesnega režnja in ambulantno delo. Po nepričakovanem pripisu k zapisu osebnega razgovora, ki ga je zahteval, je izkazal nezaupanje v objektivnost izbirnega postopka ter je na izbirno komisijo napravil izrazito slab vtis. Regijska predstavnica je navedla, da kandidat izkazuje interes za oftamologijo, ne pa tudi izrazitega za regijo, kar je razvidno iz njegovih preteklih prijav. Glede na trenutne možnosti zaposlovanja ima regija interes na zaposlitev specializanta začetnika. Na podlagi povprečne ocene, ki je znašala 8,24, mu je izbirna komisija dodelila 28,8 točk od možnih 35, na podlagi mnenj dosedanjih mentorjev je dobil 10 točk od 10 možnih, na podlagi dosedanjih dosežkov in referenc je pri tem merilu dosegel 5 točk od skupno 20 možnih.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik izpodbija 2. in 3. točko prvostopne odločbe. Navaja, da je iz obrazložitve odločbe evidentno, da je glavni razlog za neodobritev specializacije dejstvo, da je na zapisnik podal nekaj stavkov, ki so se mu zdeli pomembni za oceno komisije. Upravni organ z meritorno odločitvijo sankcionira nekaj, kar bi kvečjemu smel z instrumenti procesnega prava. Že iz same obrazložitve je razvidno, da bi bila odločitev prvostopnega organa drugačna, če bi procesni zakon uporabil pravilno in izjavo stranke na zapisnik sprejel tako, kot zahtevajo, ne le 78. in 146. člen ZUP, temeljna načela procesnega prava. Odrekanje pravice do izjave stranke v postopku predstavlja absolutno bistveno kršitev upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Dejstva, ki se v osebnostnem razgovoru preizkušajo, so izčrpno navedena v razpisu in v njih ni nobenega osebnega vtisa. Člani komisije nimajo kvalifikacij s področja kriterijev, ki se v razpisu ocenjujejo, in sicer za kvalificirano oceno komunikacijskih sposobnosti, ki bi jo lahko podal le strokovnjak komunikolog ter za pripravljenost za timsko delo, ki bi ga lahko ocenjeval le strokovnjak s področja kadrovskega menedžmenta ali morda psiholog. Obe odločbi ne delata nobene razlike med prosto presojo dokazov in arbitrarnostjo. Tožnik ni imel možnosti zastavljanja vprašanj, ko pa je hotel to pravico uveljaviti, se mu je to štelo kot oteževalna okoliščina. Podana je bistvena kršitev upravnega postopka tudi v tem, da iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhajajo razlogi za odločbo, kot zahteva 214. člen ZUP. Pripis v zapisniku nima nobene zveze s timskim delom. Tudi nima podajanje izjave na zapisnik nobene zveze s spoštovanjem avtoritete. Spoštovanje avtoritete tudi ni bil razpisni kriterij. Enako brez podlage v dejanskem stanju je tudi ugotovitev, da se tožnik težko prilagaja. Nesklepčna je tudi ugotovitev, da je kandidat izkazal nezaupanje v objektivnost postopka, saj v citatu ni niti ene tožnikove besede o objektivnosti postopka. Nesklepčna in v nasprotju z materialnim pravom pa je tudi ugotovitev, da tožnik ni prepričal, da je primeren za delo oftamologa. Eno ključnih meril primernosti izhaja iz 2. člena ZZdrS, ki določa, da mora zdravnik pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dolžnosti vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe ter ugled zdravniškega poklica. Zdravnik, ki ne poda izjave takrat, ko se mu zdi primerna, ki spoštuje avtoriteto ali se prilagaja na način, kot je v tej zadevi zahtevala komisija, ne ustreza profilu iz 2. člena ZZdrS. Iz navedb regijske predstavnice izhaja, da tožnik ne izkazuje interesa za delo v regiji, za katero kandidira, vendar ocenjevalni kriterij ni interes za delo v regiji, temveč poznavanje dela v regiji. Nadalje je regijska predstavnica izjavila, da ima glede na trenutne možnosti zaposlovanja regija interes za zaposlitev specializanta začetnika. V tem delu je komisija ocenjevala interes regije, ki ni razpisni kriterij točkovanja. Interes regije se skladno z 9. členom ZZdrS ter 10. členom Pravilnika o vrstah, vsebini in trajanju specializacij zdravnikov (Pravilnik) ugotavlja v fazi priprave razpisa specializacij. Izjava predstavnice regije je izmišljena. Po opredelitvi kandidata glede na interesna področja je komisija zgolj povzela tožnikovo izjavo, da ga zanimata predvsem kirurgija sprednjega očesnega režnja in ambulantno delo, ni pa glede tega naredila nobene ocene. Pri protikandidatki A.A. odločba ne vsebuje razlogov o ključnih dejstvih ali pa je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno, zato ni podlage za podeljenih 27 točk. Če celotno leporečje in vsebinsko prazne fraze strne, se lahko ugotovi predvsem to, da je komisija ocenjevala prijaznost, ubogljivost in simpatičnost kandidata. Tožnik je bil komisiji antipatičen in to je bilo odločilno dejstvo za neodobritev specializacije. Ko so člani komisije ugotovili, da je slab vtis tako močno vplival na njihovo presojo, bi se po 36. členu ZUP morali izločiti po uradni dolžnosti. Opozarja še na bistveno kršitev upravnega postopka po 3. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, v tem, da mu ni bilo omogočeno prisostvovati na celotni glavni obravnavi. Po 154. členu ZUP je namreč v zadevah, v katerih je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, potrebno razpisati ustno obravnavo. Opozarja še, da je bila brez kakršnega razloga, navedenega v 2. točki 155. člena ZUP, izključena javnost glavne obravnave. Predlaga odpravo prvostopne odločbe v 2. in 3. točki izreka in zahteva povrnitev stroškov postopka, z navodilom, da ZZS ponovi osebni razgovor s kandidati, glede katerih odločba ni pravnomočna, in sicer ob hkratni navzočnosti obeh kandidatov, neizključene javnosti in pred drugo komisijo.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom v tem postopku na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikovega zahtevka za specializacijo iz oftomologije za regijo Ljubljana, za potrebe javne zdravstvene mreže, podanega na javni razpis specializacije, objavljen 29. 10. 2014. Konkretno je sporna višina dodeljenih točk tožniku za izbirno merilo izbirni kriterij pod točko 3. razpisa: Merila za izbirni kriterij „mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom – po presoji izbirne komisije“.

8. Navedeno merilo določa, da izbirna komisija pri svojem mnenju na podlagi osebnega razgovora upošteva: - komunikacijske sposobnosti kandidata; - pripravljenost na timsko delo; - primernost za področje, za katero kandidira; - poznavanje dela v regiji, za katero kandidira; - ter opredelitev kandidata glede na interesna področja – klinika, delo s pacienti, raziskovalno delo itd. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je izbirna komisija s tožnikom opravila osebni razgovor. V obrazložitvi poteka osebnega razgovora je navedeno, da je tožnik ob zaključku osebnega razgovora na zapisnik podal navedbe, ki so v izpodbijani odločbi dobesedno povzete. Iz obrazložitve meril v izpodbijani odločbi, ki jih je dolžna izbirna komisija pri izdelavi mnenja na podlagi osebnega razgovora upoštevati, je razvidno, da je na mnenje komisije in določitev točk v tožnikovem primeru vplivalo ravno dejstvo zapisa citiranega odstavka na zapisnik. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je izbirna komisija imela podlago, da dejstvo zapisa ovrednoti, kot ga je v obravnavanem primeru. V zvezi z zapisnikom, ki ga vodi izbirna komisija je v Pravilniku, v 23. členu določeno, da je na seji izbirne komisije navzoča tudi uradna oseba zdravniške zbornice, ki sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani izbirne komisije in kandidat. V pravilih javnega razpisa ni določeno, kako se vodi zapisnik osebnega razgovora, iz upravnega spisa, katerega del je tudi zapisnik osebnega razgovora tožnika, pa je razvidno, da je v zapisniku napisano vsako vprašanje izbirne komisije in odgovor tožnika. Kolikor pa v pravilih (oz. drugih podlagah za vodenje postopka) ni zapisana prepoved, da se odgovori kandidatov ne bi smeli v zapisnik zapisati, samega dejstva tožnikovega zapisa, ki je bil dan še v trajanju osebnega razgovora, toženka ne bi smela upoštevati in ga ovrednotiti na način, kot ga je. Ob določenih kriterijih, ki jih je javni razpis v zvezi z osebnim razgovorom nalagal, bi morala izbirna komisija upoštevati le vsebino zapisa in ga skupaj z ostalim potekom oz. vsebino osebnega razgovora oceniti v okviru kriterijev iz javnega razpisa. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj izbirna komisija izvršen osebni razgovor oceni na način, kot je navedlo sodišče, torej zgolj njegovo celotno vsebino (ustno in zapisano), kot je bilo povedano, ne da se opredeljuje do dejstva, na kakšen način, kdaj in kljub čemu je tožnik zapis na zapisnik podal. Pri ponovni izdelavi mnenja in ocene naj upošteva kriterije iz razpisa (tudi regijska predstavnica).

9. V zvezi z navedbami, kdo bi lahko posamezne kriterije na podlagi osebnega razgovora ocenjeval, sodišče s tožnikom ne soglaša. Na podlagi 23. člena Pravilnika imenuje izbirno komisijo zdravniška zbornica, sestavljajo jo trije člani, in sicer člana Sveta za izobraževanje zdravnikov, Odbora za zdravstvo ali Komisije za specializacije; koordinatorja specializacije za določeno specialistično področje, ter predstavnika regije, za katero je razpisana specializacija. Da izbirna komisija ne bi bila sestavljena na podlagi citirane določbe, pa tožnik ne navaja. Ne meni pa tudi sodišče, da izbirna komisija, sestavljena kot določa Pravilnik, ne bi mogla oblikovati mnenja, na podlagi v javnem razpisu določenih kriterijev, ki se nanašajo na osebni razgovor.

10. Tožnik ugovarja in navaja bistvene kršitve določb postopka ter se v zvezi z njimi opira na določbe ZUP, ki pa se v zadevah javnih razpisov zgolj smiselno uporabljajo, kot določa 4. člen ZUP. Peti odstavek 18. člena ZZdrS zgolj za postopek pritožbe določa, da se uporabljajo določbe, ki urejajo splošni upravni postopek. Tako sodišče ne more slediti njegovemu ugovoru o neobrazloženosti odločbe, saj je že v javnem razpisu navedeno, da v odločbi ne bo dobesednega zapisa vprašanj in odgovorov iz osebnega razgovora, temveč bo zapisan le povzetek osebnega razgovora kandidata s komisijo, ki služi izključno za obrazložitev in utemeljitev proste presoje dokazov zbornice pri dodeljevanju točk pri tem izbirnem merilu. Neutemeljeno tožnik tudi meni, da naj bi osebni razgovor potekal v smislu javne ustne obravnave, kot določa ZUP. Sodišče zato tudi ne sledi njegovemu predlogu, naj sodišče naloži zdravniški zbornici, da ponovi osebni razgovor s kandidati, ob hkrati navzočnosti obeh kandidatov, neizključeni javnosti in pred drugo komisijo, ter da se mu pred komisijo ali pri osebnem razgovoru omogoči ustna obravnava z vsemi procesnimi jamstvi. Že iz termina „osebni razgovor“ izhaja, da je kandidat pred komisijo sam, razen tega pa, kot je sodišče že navedlo, je bil osebni razgovor že izvršen. Ponovno bo izbirna komisija podala le mnenje in oceno o osebnem razgovoru tožnika, kot je potekal, in oceno, saj je zgolj v okviru izdelave mnenja (in posledično ocene) komisija napačno ocenila in upoštevala, v okviru kriterijev in postopka, nerelevantno okoliščino, ki je bila tožniku v škodo ocenjena.

11. Zaradi zagotovitve uspešnega sodnega varstva tožniku je sodišče sledilo tožbenemu predlogu in odpravilo 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe, torej tudi odločitev o ugodenem zahtevku A.A., čeprav ne sledi ugovorom, ki jih tožnik konkretno na odločitev o njeni izbiri v tožbi naperja, kot je to obrazložilo.

12. Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter je bilo tudi napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je odločba toženke v 2. in 3. točki izreka nezakonita. Sodišče je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločbo v navedenem obsegu odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

13. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1) v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačana sodna taksa bo vrnjena po uradni dolžnosti.