U-I-144/93

4/11-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 4/11-1993 obravnavalo pobudo Jožeta Olupa iz Ljubljane in

s k l e n i l o:

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti določb 3., 36. in 122. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/90 in 46/90).

O b r a z l o ž i t e v:

Pobudnik predlaga, da ustavno sodišče ugotovi, da v izreku sklepa navedene določbe zakona nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in se od 25/6-1991 dalje ne uporabljajo kot predpis Republike Slovenije. Izpodbijane zakonske določbe naj bi bile v nasprotju z ustavnim redom, ki je tedaj veljal in obsegal ustavnopravne določbe iz tedanje ustave Republike Slovenije, ustavnih dopolnil in ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SRS. Te ustavne določbe naj bi pri zavarovanju družbene lastnine zagotavljale oblike soodločanja delavcev, ki jih je zakon o podjetjih odpravil, izrecno pa naj bi tudi določale, da se v tedanjih podjetjih, do zakonske ureditve lastninskopravnih razmerij ne smejo določati novi lastninski upravičenci na družbeni lastnini. Svoj pravni interes pobudnik izkazuje s tem, da bo v skladu z dednim dogovorom z dne 28/7-1993 po očetovi smrti dedoval poslovni prostor na Starem trgu 1 v Ljubljani, ki je predmet denacionalizacijskega postopka. Ker naj bi ta poslovni prostor na podlagi špekulativnih pravnih poslov prešel v letu 1991, še pred sprejemom zakona o denacionalizaciji, najprej iz pravice uporabe družbenega podjetja v lastništvo mešanega podjetja in nato v zasebno lastnino, v postopku denacionalizacije (četrti odstavek 16. člena zakona o denacionalizaciji) oče kot denacionalizacijski upravičenec ne more uveljavljati vrnitve nacionaliziranega poslovnega prostora v naravi, temveč le v deležu ali pa v obveznicah, kar pomeni za očeta in s tem tudi za pobudnika bistveno slabši položaj, kot bi ga imel, če bi nacionalizirano stvar dobil vrnjeno v naravi.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ustave, da lahko vsak pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Izkazani pravni interes je torej z ustavo določena procesna predpostavka za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude.

Iz dogovora, ki ga je pobudnik predložil ustavnemu sodišču, izhaja, da se je pobudnikov oče Josip Olup, ki je po zakonu o denacionalizaciji upravičenec v denacionalizacijskem postopku, zavezal, da bo po njegovi smrti lokal, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, dedoval njegov sin Jože Olup.

Omenjeni dogovor je po vsebini možno uvrstiti med dedne pogodbe, ki pa so po zakonu o dedovanju prepovedane in zato neveljavne (108. člen). Zato pobudnik v tej zadevi ni izkazal pravnega interesa. Ne glede na to pa je ustavno sodišče ugotovilo, da tudi v primeru, če bi bil v tej zadevi pobudnik denacionalizacijski upravičenec Josip Olup, pravni interes ne bi bil izkazan.

Iz same pobude ni mogoče razbrati, da bi izpodbijani določbi 3. in 122. člena zakona o podjetjih imeli neposreden vpliv na lastninsko transformacijo podjetja v družbeni lastnini "Dom", d.o.o., v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini "Dom-expo", d.o.o. in da bi zato kakorkoli prizadevali pravice in interese upravičenca. Splošnega interesa državljanov, da so vse zakonske določbe ustavne, pa ni mogoče šteti za pravni interes v smislu 162. člena ustave, saj bi pri taki interpretaciji ta ustavna določba izgubila svoj zožitveni pomen, ki je zanjo bistven.

Na sklenjene pravne posle, na katere se pobuda sklicuje, bi morda lahko imela vpliv le določba 36. člena zakona, ki družbenopravnim osebam daje možnost, da se preoblikujejo v družbe kot podjetja v družbeni lastnini in pri ustanovitvi in upravljanju take družbe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na podjetja v mešani lastnini. V konkretnem primeru pa upravičenec tudi od morebitne ugotovitve ustavnega sodišča, da sporna zakonska določba dne 25/6-1991 ni postala del pravnega reda Republike Slovenije, ne bi imel nobene pravne koristi. Statusna sprememba podjetja v družbeni lastnini "Dom", d.o.o., v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini "Dom-expo", d.o.o., je bila vpisana v sodni register dne 10/4-1991, torej že pred datumom 25/6-1991, kar pomeni, da se tudi z ugoditvijo pobudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca ne bi spremenil in zaradi tega tudi ne bi pridobil nobene pravne koristi. Iz navedenih razlogov ustavno sodišče pobude ni sprejelo in ni začelo postopka.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave, ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.

P r e d s e d n i k:

dr. Peter Jambrek