Jedro

Tožnik tožbe ni lastnoročno podpisal, poleg tega v tožbi ni navedel, kateri organ je izdal izpodbijano odločbo, niti te ni predložil. Ker zaradi tega niso bile izpolnjene osnovne predpostavke za odločanje o tožbi, ga je sodišče pozvalo, da tožbo lastnoročno podpiše, da navede toženo stranko in da predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo. V dopisu je bil opozorjen tudi na posledice, če ne bo ravnal po pozivu. Tožnik v določenem roku in niti do izdaje tega sklepa ni odpravil pomanjkljivosti tožbe. Sodišče zaradi tega tožbe ni moglo obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je pri tem sodišču 5. 11. 2012 vložil ugovor (pravilno: tožbo) zoper v uvodu navedeno odločbo.

Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena pisno po pošti, kar pomeni, da gre za vlogo v fizični obliki v smislu prvega odstavka 105.b člena ZPP, ki mora biti lastnoročno podpisana.

Tožnik tožbe ni lastnoročno podpisal, poleg tega v tožbi ni navedel, kateri organ je izdal izpodbijano odločbo, niti te ni predložil. Ker zaradi tega niso bile izpolnjene osnovne predpostavke za odločanje o tožbi, ga je sodišče pozvalo, da tožbo lastnoročno podpiše, da navede toženo stranko in da predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo. V dopisu je bil opozorjen tudi na posledice, če ne bo ravnal po pozivu.

Iz vročilnice v sodnem spisu je razvidno, da je bil pisni odpravek poziva tožniku poslan s priporočeno poštno pošiljko, ker pa mu ob poskusu vročitve tega ni bilo mogoče osebno izročiti, prav tako pa ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, je bilo 9. 11. 2012 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožnik pisma ni dvignil v postavljenem roku, zato mu je bilo to 26. 11. 2012 puščeno v hišnem predalčniku. Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto, 24. 11. 2012, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 25. 11. 2012, pa je treba šteti začetek petdnevnega roka, ki je bil določen za odpravo pomanjkljivosti tožbe.

Tožnik v določenem roku in niti do izdaje tega sklepa ni odpravil pomanjkljivosti tožbe. Sodišče zaradi tega tožbe ni moglo obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.