Jedro

V obravnavani zadevi predlagatelj uveljavlja, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka in takšna, kot sta vpisana v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa zatrjuje, da je njen delež na spornih nepremičninah večji. Jasno je torej, da med njima obstoji spor o velikosti solastninskih deležev. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo, saj samo o sporu ni pristojno odločati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka) in nasprotno udeleženko napotilo na pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je njen solastniški delež na nepremičninah parc. št. 311/9, 311/12 in 311/13, vse k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), večji do solastniškega deleža predlagatelja (II. točka izreka) ter odločilo, da mora nasprotna udeleženka tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa zoper predlagatelja (III. točka izreka) in traja prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravde po tem sklepu, če pa nasprotna udeleženka ne bo ravnala po tem sklepu, se bo nepravdni postopek nadaljeval in se bo dokončal ne glede na zahtevek, s katerim jo je sodišče napotilo na pravdo (IV. točka izreka).

2.Nasprotna udeleženka zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno laično pritožbo po pooblaščenki odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožbenemu sodišča predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker ni predmeta delitve in postopek ni dopusten (prvi odstavek 155. člena ZNP-1), saj sta si udeleženca sporne nepremičnine že razdelila s Pogodbo o razdružitvi solastniških deležev pri nepremičninah z dne 24. 9. 2005 (v nadaljevanju Pogodba o razdružitvi), delitev je opravljena po stanju uporabe - neovirane posesti na dan 24. 9. 2005 (predlagateljeva posest se tako izvršuje že vsaj 45 let, nasprotna udeleženka pa od leta 1992 dalje). Nasprotna udeleženka je del, ki ga uporablja že več kot 20 let, tudi priposestvovala. Postopek tudi ni dopusten, ker si predlagatelj prizadeva za vzpostavitev etažne lastnine (kar izključuje zahtevano civilno delitev, pri čemer izplačilo razlike ni civilna delitev) in ker gre za situacijo nevknjižene dejanske solastnine oziroma navidezne solastnine, saj gre za dve zaključeni celoti dveh lastnikov. Zato bi moralo o zadevi odločiti nepravdno sodišče po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Uveljavlja kršitev 9. člena ZNP-1 in zmotno uporabo 155. člena ZNP-1. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1760/2022.

3.Dodaja, da je napotitev na pravdo z zahtevkom, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, v nasprotju s tem, kar primarno zatrjuje, in opozarja na neenotno prakso (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1104/2018 in sklep Vrhovnega sodišča RS DoR 61/2019). Izpodbijana napotitev bi terjala zahtevek, da se spremenijo solastniški deleži obeh udeležencev kot solastnikov na posameznih od treh spornih nepremičnin skladno z vrednostjo posameznih delov nepremičnin, kot jih uporablja nasprotna udeleženka, kar bi dosegla z zahtevkom na neveljavnost vknjižbe lastninske pravice do višine deleža glede na vrednost in na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja tako, da se v tem deležu vknjiži nasprotna udeleženka, podredno z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica določenih prostorov in spremembo solastniških deležev.

4.Uveljavlja kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je odločilo preuranjeno, ker je na naroku obema strankama določilo rok 15 dni za vložitev pripravljalnih vlog, izpodbijani sklep pa je izdalo pred iztekom tega roka. Nasprotna udeleženka je vložila vlogo, glede katere bi se izjavil predlagatelj, na kar je imela nasprotna udeleženka pravico odgovoriti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril po pooblaščencu. V odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožb zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, nasprotni udeleženki pa naloži povrnitev predlagateljevih pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da s Pogodbo o razdružitvi ni prišlo do razdelitve spornih nepremičnin, ampak je bila razdeljena ostala solastnina udeležencev. Solastninske deleže na spornih nepremičninah sta predlagatelj in nasprotna udeleženka pridobila z dedovanjem po starših v letih 1999 in 2000, predlagatelj pa delno tudi na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s starši, zato jih nasprotna udeleženka ni mogla priposestvovati. Nasprotna udeleženka ne priznava zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin in zatrjuje, da je lastnica vseh delov, ki jih poseduje. Udeleženca spornih nepremičnin nista pridobila po delih stavbe, ampak po deležih, zato ne gre za primer navidezne solastnine oziroma dejanske etažne lastnine. Sodišče prve stopnje je že na naroku napovedalo, da bo izdalo sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi nasprotne udeleženke na pravdo.

8.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da sodišče prve stopnje odloča o delitvi solastnih spornih nepremičnin, ki sta jih predlagatelj in nasprotna udeleženka pridobila na podlagi dedovanja po svojih pravnih prednikih in na podlagi Pogodbe o razdružitvi solastnih deležev pri nepremičninah z dne 24. 9. 2005 ter sta v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnika spornih nepremičnin po enakih delih, vsak do 1/2 celote nepremičnine (kar ni pritožbeno izpodbijano).

9.Predlagatelj je uveljavljal, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka, nasprotna udeleženka pa je primarno zatrjevala, da je sporen predmet delitve, saj so bile sporne nepremičnine med strankama že fizično razdeljene (s Pogodbo o razdružitvi), zato ni predmeta delitve, podredno pa je uveljavljala svoj večji delež na nepremičninah iz naslova pretekle ureditve razmerij med strankama in tudi njunimi pravnimi predniki; vsakemu udeležencu pripada delež spornih nepremičnin v skladu s tem, kar na spornih nepremičninah (vključno s hišo) posedujeta. Sodišče prve stopnje je nepravdni postopek prekinilo in na pravdo napotilo nasprotno udeleženko, ki je zatrjevala, da je njen solastni delež na spornih nepremičninah večji od predlagateljevega deleža, saj je njeno pravico štelo za manj verjetno glede na načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige (9. člen ZNP-1 in 155. člen ZNP-1). Zaključek sodišča prve stopnje je pravilen.

10.Sodišče v postopku za delitev stvari odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi (prvi odstavek 155. člena ZNP-1) Sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 155. člen ZNP-1). Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. členu tega zakona (tretji odstavek ZNP-1).

11.Če sodišče prekine postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, da v določenem roku sproži pravdo ali upravni postopek, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (prvi odstavek 9. člena ZNP-1). Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ali upravni postopek, ne sproži pravde ali upravnega postopka v določenem roku, sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju oziroma odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo ali upravni postopek (drugi odstavek 9. člena ZNP-1).

8.Niso utemeljene pritožbene navedbe o nedopustnosti postopka in sklicevanje na določbe 155. člena ZNP-1 in ZVEtL-1. Nasprotna udeleženka jih namreč utemeljuje z navedbami o dejanski etažni lastnini in s Pogodbo o razdružitvi iz leta 2005 (s katero naj bi si udeleženca sporne nepremične že razdelila) ter priposestvovanjem, takšno pravno razlogovanje pa je že samo po sebi materialnopravno zmotno, saj ZVEtL-1 določa pravila posebnega nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, nasprotna udeleženka pa je zatrjevala, da sta si z udeležencem sporne nepremičnine razdelila s Pogodbo o razdružitvi, sklenjeni v letu 2005. Posledično je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1760/2022 z dne 13. 12. 2022, saj citirana zadeva z obravnavano ni primerljiva. V citirani zadevi je pritožbeno sodišče namreč odločilo, da prekinitev postopka ni na mestu, ker med udeležencema postopka ni bilo spora o tem, kolikšen solastninski delež pripada komu od njiju. V obravnavani zadevi predlagatelj uveljavlja, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka in takšna, kot sta vpisana v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa zatrjuje, da je njen delež na spornih nepremičninah večji. Jasno je torej, da med njima obstoji spor o velikosti solastninskih deležev. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka. Osnovni namen nepravdnega postopka je ureditev določenega pravnega razmerja, pri katerem med strankami ni spora, reševanje sporov pa je prepuščeno pravdnemu postopku. Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo pravico nasprotne udeleženke za manj verjetno, saj uveljavlja večji delež, kot ji pripada glede na podatke iz zemljiške knjige. Zato je odločilo pravilno, ko je na pravdo napotilo njo. Nasprotna udeleženka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana. Namen napotitvenega sklepa je, da stranke rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. Pravilna postavitev zahtevka v pravdi pa je stvar napotene stranke. Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1104/2018 z dne 5. 12. 2018 ni utemeljeno.

9.Tudi ni podana uveljavljana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1. Nasprotna udeleženka uveljavlja, da je na naroku vložila vlogo, glede katere bi se lahko izjavil predlagatelj, na kar je imela nasprotna udeleženka pravico odgovoriti. Sodišče prve stopnje je na naroku 28. 3. 2024 pojasnilo, da glede na vsebino vlog in zatrjevanja obeh udeležencev ugotavlja, da je sporen predmet delitve in višina deležev na spornih nepremičninah, zato je napovedalo izdajo sklepa o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi na pravdo ter s sklepom določilo predlagatelju 15-dnevni rok za odgovor na prvo pripravljalno vlogo nasprotne udeleženke, ki jo je vložila na naroku, ter 15-dnevni rok nasprotni udeleženki za morebiten odgovor na predlagateljevo vlogo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko je 29. 3. 2024 izdalo sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo (pred potekom roka, določenega predlagatelju za prvo pripravljalno vlogo), ni kršilo pravico nasprotne udeleženke do izjave.

10.Glede na obrazloženo je pritožba nasprotne udeleženke neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti. Njeno pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.Ker je izpodbijani sklep vmesni procesni sklep, se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1V citirani zadevi je pritožbeno sodišče zaključilo, da je treba, če je vknjižena solastnina navidezna in gre dejansko za etažno lastnino, nepremičnino razdeliti glede na pravne naslove strank za pridobitev posameznih delov nepremičnine, ne pa glede na velikost solastninskih deležev.

2Iz spisa je razvidno, da je predlagatelj prvo pripravljalno vlogo vložil po izdaji izpodbijanega sklepa 9. 4. 2024, ki je sodišče prve stopnje zaradi prekinitve (še) ni vročilo nasprotni udeleženki.