Jedro

Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se M. G. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom P. k. L. najdlje do 27. 06. 2011. 2. Proti sklepu se pritožuje odvetnica pridržane osebe. Meni, da je storjena kršitev postopka, ker pridržana oseba ni sposobna biti stranka, saj ni procesno sposobna. Zato meni, da je ne more zastopati kot pooblaščenka, iz sklepa o postavitvi odvetnice pa ni razvidna vsebina notranjega razmerja. Meni, da bi zadržani osebi skrbstveni organ moral postaviti skrbnika ali pa zakonitega zastopnika. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitana kršitev postopka ni storjena. Gre za specifičen nepravdni postopek, kjer že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Ker gre za nujne postopke, saj se posega v eno temeljih ustavnih pravic posameznika (do svobode gibanja), bi bilo z njimi nemogoče odlašati do tedaj, dokler ne bi pristojni skrbstveni organ taki osebi postavil skrbnika. Ravno zato je tudi predvideno, da se taki osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo njenih pravic in koristi, konkretno z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti.

5. Po določbi 2. odst. 42. čl. Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS 77/2008; ZDZdr) v postopku zdravljenja (sprejema na zdravljenje in zadržanja) brez privolitve sodišče pouči osebo tudi o pravici do odvetnika, ki ga v enem dnevu od vročitve predloga izbere sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka časa, v katerem bi si oseba lahko sama izbrala odvetnika, postavi sodišče. Zoper sklep o postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti pritožba ni dovoljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico M. G. Res je, da vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka (11. čl. Zakona o odvetništvu).

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno presodilo, da so pri M. G. podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi 39. čl. ZDZdr, da se prisilno zadrži na zdravljenju. Med temi ni pogoja, da je zadržani osebi odvzeta poslovna sposobnost in da ji je postavljen skrbnik, zato so te pritožbene navedbe brezpredmetne.

8. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da pritožba ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS št. 30/86 s kasnejšimi spremembami), saj tudi uradni preizkus sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.