Jedro

Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za ukinitev preživnine zavrže, ker je menilo, da po določilih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1) (v nadaljevanju ZZZDR) za ukinitev preživnine, kadar starša ponovno zaživita skupaj, ni pravne podlage.

Zoper tak sklep se pritožuje predlagateljica. Navaja, da oba predlagatelja ponovno živita skupaj in da se naj preživnina, ki jo je zavezan plačevati oče otroka, ukine.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 131. člen ZZZDR starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima torej prednost pred preživljanjem v denarju.

Predlagatelja sta 30. 07. 2004 pred CSD Trebnje sklenila sporazum o preživljanju mladoletnega sina L. Okrožno sodišče v Novem mestu je v postopku Np 10/2004 v smislu 130. člena ZZZDR preizkusilo, ali je sporazum v skladu s koristjo otroka in 30. 11. 2004 izdalo sklep, s katerim je predlagatelju naložilo, da mora za sina plačevati 20.000,00 SIT mesečne preživnine. Sklep Np 10/2004-4 predstavlja izvršilni naslov, s katerim je določena preživninska obveznost. Predlagatelja v vlogi z dne 01. 07. 2010 trdita, da se je partnerska oziroma družinska skupnost ponovno vzpostavila, zaradi česar predlagata “prekinitev preživnine“.

Stališče sodišča prve stopnje, da za takšno odločitev (torej odpravo preživnine) ni pravne podlage, je napačno. Sodišče lahko po 132. členu ZZZDR na zahtevo upravičenca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Prav eno od takšnih okoliščin pa zatrjujeta predlagatelja, s tem ko pojasnjujeta, da družina zdaj živi skupaj.

Pritožba je torej utemeljena, zato ji je višje sodišče v skladu s tretjo točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (3) ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče o predlogu vsebinsko odločiti – torej ugotoviti, ali predlagatelj za potrebe mladoletnega L. poskrbi v skupnem gospodinjstvu.

(1) Ur. l. RS, št. 69/2004-UPB1. (2) Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008. (3) Ur. l. SRS, št. 30/86.