Jedro

Javna prireditev, v zvezi s katero je vložena predmetna tožba, je bila izvedena preden je bilo z odločbo toženke izdano dovoljenje za izvedbo javne prireditve odpravljeno in preden je bil v ponovljenem postopku izdan izpodbijani sklep, torej, da je bila predmetna tožba vložena po tem, ko je bila javna prireditev že izvedena.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrgel vlogo tožnika za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve - „...“ dne 14. 3. 2015 (v nadaljevanju: Javna prireditev), v gramoznici ... (1. točka izreka), ter zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve (2. točka izreka). V izpodbijanem sklepu je tudi navedel, da posebni stroški za izdajo tega sklepa niso zaznamovani (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je uvodoma pojasnil, da je bilo o tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za izvedbo Javne prireditve dne 14. 3. 2015 enkrat že odločeno, in sicer da je bilo tožniku dne 2. 3. 2015 izdano dovoljenje št. 215-14/2015-15, s katerim je bila tožniku izvedba Javne prireditve dovoljena. Po pritožbi A.A., ene izmed lastnic zemljišča, kjer bi bila Javna prireditev izvedena (stranka z interesom v tem upravnem sporu), zoper izdano dovoljenje, je drugostopenjski organ z odločbo št. 215-31/2015/4 (1324-5) z dne 24. 6. 2015 izdano dovoljenje odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Organ je skladno z navodilom drugostopenjskega organa tožnika, kot organizatorja Javne prireditve, pozval k dopolnitvi vloge, in sicer k predložitvi soglasja iz 14. člena Zakona o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ). Pozval ga je, da vlogo dopolni z dokazilom, da je koncesionar B. d.d. z lastniki zemljišč pridobivalnega prostora ... sklenil ustrezni pravni posel o uporabi pridobivalnega prostora, za katerega ima sicer podeljeno koncesijo za gospodarsko izkoriščanje mineralnih snovi, tudi za druge namene oziroma, da predloži soglasje vseh lastnikov zemljišč pridobivalnega prostora … za uporabo tega prostora za namen izvedbe Javne prireditve. Ker tožnik kljub pozivu na dopolnitev vloge zahtevanih dokazil ni priložil, dne 19. 8. 2015 je posredoval zgolj izjavo v zvezi s predhodnimi odločitvami organa in pritožbenega organa, je organ z izpodbijanim sklepom tožnikovo vlogo za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve, na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), zavrgel, priglašene stroške pa skladno s 113. členom ZUP zavrnil. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil, zavrnitev pa utemeljeval na ugotovitvi, da tožnik vlogi ni priložil zahtevanega soglasja iz 14. člena ZJZ, ampak da je priložil zgolj soglasje B. d.d. kot nosilca rudarske pravice na prostoru kjer bi bila Javna prireditev izvedena. V zvezi s priloženima koncesijskima pogodbama (Koncesijska pogodba št. 354-14/64/01 z dne 3. 12. 2001 in Koncesijska pogodba št. 354-14-7/2002 z dne 11. 11. 2003, v nadaljevanju: koncesijski pogodbi), ki sta bili sklenjeni med Republiko Slovenijo (koncedent) in C., kot predhodnikom B. d.d. (koncesionar) je pojasnil, da priloženi koncesijski pogodbi urejata zgolj medsebojno razmerje v zvezi s rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice ..., iz pogodb pa ne izhaja, da bi posamezna koncesijska pogodba B. d.d. kot koncesionarju dovoljevala tudi drugačno uporabo tega prostora, to je tudi podajo soglasja tožniku kot organizatorju Javne prireditve. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi zavrnil tudi navedbe tožnika, da bi prvostopenjski organ njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za izvedbo javne pritrditve lahko zgolj zavrnil, ne pa zavrgel. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo. V tožbi pojasnjuje pravni interes za vložitev tožbe, in sicer svoj interes za vložitev tožbe utemeljuje s tem, da že nekaj let zaporedoma v gramoznici ... enkrat letno prireja prireditev „...“ in da je zainteresiran, da bi na tej lokaciji tudi v prihodnje organiziral to prireditev, kar pa bi v primeru, da bi izpodbijan sklep ostal v veljavi, ne bi bilo več možno, saj bi Upravna enota Kranj, ki je pristojna za izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve, sledila pravnemu stališču tožene stranke in bo od njega zahtevala, da vlogi za pridobitev dovoljenja priloži ne le soglasje upravljavca tega prostora (B. d.d.), ampak tudi soglasje lastnikov zemljišč, ki so v tem pridobivalnem prostoru. Svoj interes za vložitev tožbe utemeljuje tudi s tem, da je s stransko udeleženko (A.A.) v sporu, saj je med njima potekala pravda zaradi motenja posesti, trenutno pa med njima, na podlagi s strani A.A. vložene tožbe, poteka tudi pravda za plačilo odškodnine zaradi uporabe solastne nepremičnine v gramoznici ... zaradi izvedbe prireditve „...“ v letih 2013, 2014 in 2015. 4. V tožbi obširno pojasni tudi razloge za izpodbijanje sklepa. Kot pojasni tožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev pravil postopka. Ne strinja se s tem, da je bila njegova vloga za izdajo dovoljenja za izvedbo Javne prireditve na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavržena, kot tudi ne s tem, da se organ v izpodbijanem sklepu ni opredelil do pravno relevantnih navedb, ki jih je podal v dne 18. 8. 2015, s čimer mu je bila kršena ustavna pravice iz 22. člena Ustave RS. Nasprotuje tudi toženkini razlagi drugega odstavka 93. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju: ZRud-1), glede na določbo drugega odstavka 14. člena ZJZ. V zvezi s slednjim se mu zdi sporno toženkino stališče, da bi moral kot organizator Javne prireditve k vlogi za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve, poleg soglasja B. d.d., kot koncesionarja in nosilca rudarske pravice na območju pridobivalnega prostora, priložiti še dodatno pogodbo, ki bi izkazovala, da so lastniki posameznih parcel na območju pridobivalnega prostora soglašali, da lahko B. d.d. poleg izkoriščanja mineralne surovine prod na tem pridobivalnem prostoru opravlja tudi druge dejavnosti oziroma, da lahko navedeni pridobivalni prostor uporablja tudi za druge namene (npr. za izvedbo javnih prireditev). V tožbi ponovi tudi že v izjavi z dne 18. 8. 2015 podane obširne navedbe in pravno nadziranje zakaj je bila zahteva za dopolnitev vloge z zahtevanim dokazilom, neutemeljena, ter da je bila dne 14. 3. 2015 izvedena javna prireditev enkratna, namen prireditve pa je bil preizkušnja terenskih vozil, kar je po njegovi oceni nesporno dejavnost, ki je koncesionarju kot imetniku rudarske pravice izjemoma dovoljena po 93. členu ZRud-1. Po njegovi oceni zato zadošča že soglasje koncesionarja – B. d.d. izdano organizatorju prireditve, saj tako ZJZ, kot tudi 93. člen ZRud-1, ne zahtevata kumulativno še soglasja lastnikov. Diskrecijske pravice, da bi določal dodatne pogoje za izjemoma dopuščeno izvedbo dejavnosti, ki so taksativno naštete v 93. členu ZRud-1, pa po tožnikovem mnenju zakon upravnemu organu ne daje. V tožbi ponovi tudi navedbe glede v koncesijskih pogodbah določenih pogodbenih določb, ki jih je toženka po njegovem mnenju napačno interpretirala, zavrne pa tudi sklicevanje toženke na določbo 33. člena Zakona o rudarstvu (ZRud), ki se nanaša na pridobitev zemljišč katerih lastnik ni koncesionar in zadeva tiste koncesije, kjer so lastniki druge osebe že ob času izdaje koncesijskega dovoljenja.

5. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijan sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek ter toženki naloži v plačilo vse stroške po priloženem stroškovniku.

6. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

7. Stranka z interesom A.A. na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni dovoljena.

9. Način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah, ureja ZJZ. Ta zakon določa v katerih primerih in kako je potrebno prijaviti javno prireditev in v katerih primerih je za izvedbo javne prireditve potrebno pridobiti tudi dovoljenje. V 14. členu ZJZ določa tudi kaj je potrebno navesti v prijavi prireditve in vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, kot tudi katere priloge je potrebno priložiti tem vlogam. V drugem odstavku 14. člen ZJZ določa, da mora organizator prijavi priložiti tudi soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost, če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo. Podrobno vlogo oziroma prošnjo za dovolitev javnega shoda oziroma javne prireditve ter prijavo le tega ureja Pravilnik za izvajanje zakona o javnih zbiranjih.

10. Iz ZJZ tudi izhaja, da je dovoljenje za izvedbo javne prireditve, odločba izdana za določen čas (temporarna odločba), s katero se neko upravičenje ali obveznost podeli za omejen rok trajanja. Materialni predpisi lahko namreč določajo, da se določene pravice priznavajo oziroma obveznosti nalagajo samo za določen čas. Odločbe, ki so izdane v takih upravnih zadevah, imajo časovno omejeno veljavnost, ker veljajo le določen čas. S potekom tega časa odločbe nehajo veljati in se morajo obnavljati, če se hoče podaljšati njihova veljavnost.(1) Slednje torej pomeni, da se dovoljenje izda za točno določeno javno prireditev, ki bo izvedena na točno določen datum, in ne za vse javne prireditve, ki bi jih organizator želel izvesti na določenem prostoru.

11. Skladno s petim odstavkom 21. člena ZJZ je zoper odločbo o prepovedi prireditve dovoljena tudi pritožba, in sicer v roku treh dni od vročitve odločbe, pri čemer pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Skladno s 16 č. členom ZJZ je pritožba dovoljena tudi zoper izdano dovoljenje (to je tudi primer v konkretni zadevi, ko je pritožbo zoper dne 2. 3. 2015 izdano dovoljenje vložila A.A.), vendar pa tudi v tem primeru pritožba ne zadrži izvršitve. Slednje torej pomeni, da pritožba zoper izdano dovoljenje nima suspenzivnega učinka, kar pomeni, da se kljub pritožbi prireditev lahko izvede(2).

12. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Za obstoj pravnega interesa mora torej tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

13. V konkretni zadevi ni sporno, da je tožnik, kot organizator Javne prireditve, podal vlogo za izdajo dovoljenja za izvedbo le-te na pridobivalnem prostoru gramoznice ..., ki naj bi potekala 14. 3. 2015, ter da je bilo tožniku dne 2. 3. 2015 tudi že izdano dovoljenje za izvedbo javne prireditve, zoper katerega pa se je stranka z interesom pritožila. Prav tako v konkretni zadevi tudi ni sporno, da je bil izpodbijan sklep izdan v ponovljenem postopku, ter da je bila, na podlagi dne 2. 3. 2015 izdanega dovoljenja, Javna prireditev dne 14. 3. 2015 tudi že izvedena (slednje izhaja tudi iz v tožbi podanih navedb). Slednje pomeni, da je bila Javna prireditev, v zvezi s katero je vložena predmetna tožba, izvedena preden je bilo z odločbo toženke št. 215-31/2015/4 (1324-05) z dne 24. 6. 2015 izdano dovoljenje za izvedbo javne prireditve odpravljeno in preden je bil v ponovljenem postopku izdan izpodbijani sklep, torej, da je bila predmetna tožba vložena po tem, ko je bila Javna prireditev že izvedena.

14. Kot izhaja iz vložene tožbe zoper izpodbijani sklep, je tožnik v tožbi podal (zgolj) izpodbojni tožbeni zahtevek, to je zahtevek, s katerim zahteva odpravo spornega sklepa in vrnitev v ponovni postopek. Kot je navedeno že predhodno (točka 3 obrazložitve tega sklepa) pravni interes za vložitev tožbe utemeljuje s tem, da želi na isti lokaciji tudi v prihodnjih letih enkrat letno organizirati istovrstno javno prireditev ter s tem, da je stranka z interesom, zaradi že izvedenih javnih prireditev v letu 2013, 2014 ter 2015, zoper njega naperila tako tožbo zaradi motenja posesti kot tudi odškodninsko tožbo.

15. Tožnik s podanimi navedbami ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe. Izpodbojna tožba je namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta. Glede na to, da je bila Javna prireditev, za izvedbo katere je tožnik zaprosil za izdajo dovoljenja, že izvedena, ter glede na s strani samega tožnika podane razloge za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in izpodbijani sklep odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi izboljšal (oziroma se mu ne bi spremenil). Z odpravo izpodbijanega sklepa ter vrnitvijo v ponovni postopek tožnik ne bi vplival na že izvedeno Javno prireditev, kot tudi ne na možnost uspeha v postopkih, ki zaradi izvedbe Javne prireditve tečejo zoper njega. Prav tako pa interesa z vloženo izpodbojno tožbo ne more izkazovati s tem, da bo izpodbijani sklep vplival na kasnejše odločanje o izdaji dovoljenj za javne prireditve na tej lokaciji.

16. Učinkovito sodno varstvo bi v tožnikovem primeru bila vložitev tožbe, s katero bi tožnik zahteval ugotovitev, da je bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi z nezakonitim upravnim aktom. Izdaja ugotovitvene sodbe bi z vsebovanimi pravnimi stališči namreč vplivala tudi na kasnejše odločanje o izdaji dovoljenja za javno prireditev, saj bi izdaja odločb v nasprotju z jasno sodno prakso lahko privedla tudi do drugih oblik odgovornosti oseb, ki bi takšna dovoljenja izdajali(3). Vendar take tožbe (ugotovitvene) tožnik v obravnavanem primeru ni vložil. 17. Ker si tožnik s predlagano odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek ne more izboljšati pravnega položaja, v tožbi pa tudi ni podal tožbenega zahtevka, s katerim bi zahteval ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa (ugotovitvena tožba), hkrati pa sodišče ni bilo ne dolžno ne upravičeno šteti, da je s tožbeno zahtevo na odpravo izpodbijanega sklepa (izpodbojna tožba) vložil tudi ugotovitveno tožbo je sodišče, zaradi pomanjkanja pravnega interesa, tožnikovo tožbo zavrglo.

18. Ker je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa za vložitev tožbe tožbo zavrglo, se sodišče do (ostalih) v tožbi podanih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče s sklepom tožbo zavrže tudi če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

20. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

opomba (1) : Tako tudi V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, st. 405-406. opomba (2) : Tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U I 181/09 z dne 10. 11. 2011. opomba (3) : Isto kot pod opombo št. 2.