Jedro

Pri pristopu k dolgu pa stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in tako dolžnik ni prost obveznosti do upnika. To pa pomeni, da lahko upnik terja izpolnitev od dolžnika ali tretjega ali pa od obeh solidarno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v M. S., opr. št. ...

vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 43.528,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je podrobneje razvidno iz izreka prvostopne sodbe ter ji povrniti za 12.700,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

14.10.2002 dalje do plačila. V preostalem delu, in sicer glede glavnice v višini 23.343,00 SIT pa je prvostopni sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti obsodilnemu delu prvostopne sodbe se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega dela prvostopne sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženka tožeči stranki na podlagi zavarovalne pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (polica štev. 10443274) ni poravnala 43.528,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zapadlih zneskov, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe. Sicer pa obstoju terjatve pritožba ne oporeka.

Pritožba nima prav, da toženka navedene terjatve ni zavezana poravnati, ker je dogovor (izjava pod prilogo B2) med tožečo stranko in Z. B. pravno opredeliti kot prevzem dolga, in sicer kot privativni prevzem dolga, ki razreši obveznosti prejšnjega dolžnika. Takemu pravnemu naziranju pritožbe ni pritrditi, ker pri pogodbi o prevzemu dolga gre za pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik (prvi odstavek 446. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Navedeni dogovor (priloga B2) pa ste sklenila upnik (tožeča stranka) in tretji, to je Z. B. in tako v danem primeru ne gre za pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik, kot skuša prikazati pritožba. Predmetni dogovor, kot materialno pravilno zaključuje že prvostopno sodišče, je pravno opredeliti kot pristop k dolgu, torej za pogodbo med upnikom (tožečo stranko) in tretjim (B. Z.), s katero se tretji upniku zavezuje, da bo izpolnil upnikovo terjatev do dolžnika (451. člen ZOR). Pri pristopu k dolgu pa stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in tako dolžnik ni prost obveznosti do upnika. To pa pomeni, da lahko upnik terja izpolnitev od dolžnika ali tretjega ali pa od obeh solidarno.

Tako pa se pokažejo pritožbena izvajanja, da toženka ni dolžna izpolniti obveznosti po navedeni zavarovalni pogodbi, kot neutemeljena.

V zvezi s pritožbeno grajo odločbe o pravdnih stroških pa pritožbeno sodišče le pripominja, da v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče odločbe o pravdnih stroških ni izdalo. V izreku je le odločilo, da sklep o izvršbi ostane tudi v veljavi glede povrnitve izvršilnih stroškov v višini

12.700,00 SIT. Res je, da v razlogih sodbe (list. štev. 4) prvostopno sodišče omenja pravdne stroške, pri čemer pa gre za očitan labsus sodišča, ker iz nadaljnjih razlogov izhaja, da je sodišče presojalo izvršilne stroške.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporablilo v skladu s sedaj veljavnim 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ.