Jedro

Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je tista, ki mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, kar velja tudi za primer, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP. Ne glede na to, da sodišče o umiku tožbe ni odločalo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, pač pa je postopek ustavilo na podlagi tožnikove izjave o umiku tožbe, je njegova odločitev napačna. Trditveno in dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, je namreč na tožeči stranki, ki zahteva stroške, saj v nasprotnem primeru – ob golem umiku tožbe – do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Predlog tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov zaradi umika tožbe se zavrne.“

II. Tožeča stranka mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 91,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki (v izreku pomotoma navedeno: toženi stranki) njene stroške v znesku 259,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Tako je odločilo po ugotovitvah, da je bila dne 9. 6. 2017 vložena tožba zaradi motenja posesti umaknjena dne 11. 7. 2017, postopek pa ustavljen s sklepom z dne 4. 9. 2017. Po presoji sodišča prve stopnje je bilo dokazno breme za izpolnitev zahtevka na toženi stranki. Ocenilo je, da ni dokazala, da ga je izpolnila že v maju 2018. Zato je o povračilu pravdnih stroškov odločilo na podlagi 158. člena in 155. člena ZPP1. 3. Tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in plačilo pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izrek je pomanjkljiv in nerazumljiv. Odločitev o stroških postopka ni jasna. Podano je tudi nasprotje med izrekom in razlogi sklepa. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče je verjelo le pisnim navedbam tožeče stranke, prezrlo pa navedbe tožene stranke iz izjave z dne 28. 9. 2017, v kateri je jasno navedeno, da je tožena stranka sporno skladovnico drv odstranila takoj po prejemu opomina pred tožbo konec maja 2017. Tožba, vložena 9. 6. 2017, ni bila potrebna niti upravičena. Kot je razvidno iz opomina pred tožbo z dne 22. 5. 2017, ki je bil na pošto podan 23. 5. 2017, je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka nemudoma odstrani skladovnico drv, kar je tožena stranka storila, prejeta drva razžagala in pospravila v drvarnico. Nepravilno so priznani tudi stroški, in sicer za vlogo z dne 11. 7. 2017 (50 točk), saj ne gre za dokazni predlog ali drugo vlogo po tar. št. 19/4 OT.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena 9. 6. 2017, opomin pred tožbo pa poslan toženi stranki 23. 5. 2017. Po prejemu tožbe je sodišče tožečo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za tožbo. Tožnik je poziv prejel 20. 6. 2018. Rok za plačilo takse je potekel 5. 7. 2018. V spisu ni podatkov, ali je bila taksa za tožbo v postavljenem roku plačana ali ne. Tudi sklepa sodišča o domnevi umika tožbe zaradi neplačane sodne takse za tožbo (tretji odstavek 105.a člena ZPP) v spisu ni. Zaradi nedokončanega postopka v zvezi s plačilom takse za tožbo, slednja toženi stranki še ni bila vročena v odgovor.

7. Tožeča stranka je 14. 7. 2018 tožbo umaknila in zahtevala plačilo pravdnih stroškov, češ da toženec ni reagiral na opomin pred tožbo in je sporno skladovnico drv z dostopne poti odstranil šele po prejemu tožbe dne 7. 7 .2017. Tožena stranka je v izjavi o umiku tožbe tem navedbam izrecno nasprotovala. Poudarila je, da ji tožba pred pozivom sodišča k podaji izjave o umiku tožbe (10. 9. 2018) sploh še ni bila vročena in da je skladovnico drv, ki je deloma stala na obravnavani poti, odstranila takoj po prejemu opomina pred tožbo – konec meseca maja 2017. Pojasnila je še, da je drva razžagala in jih pospravila v drvarnico tako kot vsako leto in da tudi zaradi (začasnega) stanja skladovnice drv tožeči stranki dostop do njene nepremičnine zaradi širine poti ni bil moten, kar je dokazovala s priloženo fotografijo. Po njenih navedbah tožba ni bila niti potrebna niti upravičena.

8. Ob takih podatkih spisa je odločitev sodišča, da mora tožena stranka povrniti pravdne stroške tožeči stranki, sprejeta ob napačni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki je glede pravdnih stroškov po umiku tožbe relevantno materialno pravo. Drži, da je sodišče v izreku sklepa pomotno zapisalo, da je tožena stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka. Kljub temu je ob dovolj jasnih razlogih sklep mogoče vsebinsko preizkusiti in razbrati, da je sodišče naložilo toženi stranki v plačilo pravdne stroške tožeče stranke. Očitna pisna pomota v izreku sklepa torej na razumljivost sklepa ni vplivala in sklep ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pač pa je treba pritožbi pritrditi, da je sklep napačen v dejanskem in pravnem pogledu. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je tista, ki mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, kar velja tudi za primer, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP. Ne glede na to, da sodišče o umiku tožbe ni odločalo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, pač pa je postopek ustavilo na podlagi tožnikove izjave o umiku tožbe, je njegova odločitev napačna. Trditveno in dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, je namreč na tožeči stranki, ki zahteva stroške, saj v nasprotnem primeru – ob golem umiku tožbe – do povračila pravdnih stroškov ni upravičena. Kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka svojih trditev o izpolnitvi zahtevka ni z ničemer podkrepila. Njene trdite, da je tožena stranka izpolnila zahtevek po prejemu tožbe, pa so v očitnem nasprotju s podatki spisa, saj je tožena stranka pravilno opozarjala, da ji tožba sploh še ni bila vročena. Na drugi strani je tožena stranka v izjavi po umiku tožbe ponudila dovolj razumno razlago, da je skladovnico drv odstranila že po prejemu predpravdnega opomina (in ne šele po prejemu tožbe, ker je sploh še ni dobila) in da zložena drva tudi sicer glede na položaj na poti dostopa do tožnikovih nepremičnin niso ovirala, in to dokazovala s fotografijo stanja pred prejemom opomina. Nasprotna ocena sodišča torej nima nobene podlage v zbranem spisovnem gradivu. Vodila pa je do napačne uporabe prvega odstavka 158. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep spremeniti in predlog tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov ob umiku tožbe zavrniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

10. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, ji mora tožeča stranka povrniti pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

11. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na pritožbi (list. št. 17 spisa). Obsegajo odvetniške stroške: 150 točk za sestavo pritožbe zoper procesni sklep – 2. točka tar. št. 21 OT2 - ter 15 točk za izdatke po 11. členu OT, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 70,22 EUR; ter sodno takso za pritožbo (21,60 EUR). Skupno mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 91,00 EUR pritožbenih stroškov. V primeru zamude bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne izpolnitvenega roka naprej3. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Odvetniška tarifa, Uradni list. št. št. 2/2015 s spremembami 3 Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006, stran 7.