Jedro

Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

Izrek

Pritožbi dolžnika se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v delu, v katerem je zavržen predlog dolžnika, prejet dne 13.06.2005, za razveljavitev potrdila o izvršljivosti r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Sicer se pritožba dolžnika zavrne kot neutemeljena in v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavržejo ugovor dolžnika, prejet dne 13.06.2005 zoper zapisnik sodišča opr.št. R 99/97 z dne 17.04.1997, ugovor dolžnik prejet dne 13.06.2005 zoper sklep sodišča opr.št. R 99/97 z dne 17.04.1997 ter predlog dolžnika, prejet dne 13.06.2005 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi v celoti in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je glede ugovora dolžnika zoper zapisnik z dne 17.04.1997, ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot prepoznega, napačno tolmačilo določbe 124.čl. ZPP. Dejansko ima stranka pravico ugovarjati zoper zapisnik, potem ko ga prebere, v primeru pa, da na naroku ni prisotna, pa seveda tudi kasneje. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi izvesti predlagane dokaze in ugotoviti utemeljenost ugovora dolžnika zoper sklep z dne 17.04.1997 po vsebini. Povsem pa je napačna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti glede sklepa z dne 17.04.1997. V vsakem primeru bi moralo glede na določilo 42.čl. ZIZ sodišče preizkusiti, ali je bil izpodbijani sklep pritožniku naznanjen in kdaj, torej ali mu je bil pravilno vročen, ter nato odločiti o njegovem predlogu. Te presoje pa sodišče prve stopnje sploh ni opravilo niti ni izvedlo predlaganih dokazov, sklicujoč se pri tem na to, da naj bi bil izpodbijani sklep že realiziran v zemljiški knjigi.

Pritožba dolžnika je utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločbo sodišča prve stopnje glede zavrženja njegovega predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, v ostalem pa je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo, ko je zavrglo ugovor dolžnika zoper zapisnik Okrajnega sodišča v P. opr.št. R 99/97 z dne 17.04.1997 in tudi ugovor dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v P. opr.št. R 99/97 z dne 17.04.1997. Po 1.odst. 124.čl. ZPP, ki se po 15.čl. ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, imajo stranke pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Taka formulacija po mnenju pritožbenega sodišča jasno pomeni, da gre za ugovor zoper vsebino zapisnika na samem naroku, na katerem se je zapisnik sestavil, ne pa tudi kasneje. Zato je ugovor dolžnika zoper zapisnik z dne 13.06.2005 sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo kot prepozen. Podobno velja glede ugovora dolžnika zoper sklep opr.št. R 99/97 z dne 17.04.1997. Sklep je bil namreč izdan na podlagi sporazuma strank, sklenjenega na zapisnik istega dne, to je 17.04.1997 in je postal tudi takoj pravnomočen, kot je to razvidno iz zapisnika.

Pač pa pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določilom 3.odst. 42.čl. ZIZ, ko je zavrglo tudi predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o izvršljivosti. Po 3.odst. 42.čl. ZIZ namreč neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče, ki je tako potrdilo izdalo, v konkretnem primeru je to sodišče prve stopnje. Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, v kolikor je v njem odločeno o zavrženju predloga dolžnika za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nadaljnje postopanje.

Sodišče prve stopnje naj izvede postopek v skladu s 3.odst. 42.čl. ZIZ, to pa pomeni, da bo moralo izvesti vse potrebne dokaze za ugotovitev, ali je bil dolžnik s sklepom pravilno seznanjen oziroma ali mu je bil sklep pravilno vročen ter je zato lahko postal zoper dolžnika izvršljiv.