Jedro

Če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ izda odločbo o prepovedi opravljanja te dejavnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 9. 2003. Tožena stranka je s to odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 30. 6. 2003, s katero je ta organ prve stopnje tožniku kot samostojnemu podjetniku prepovedal opravljanje obrtne dejavnosti pod šifro 0/93.04 – druge dejavnosti za nego telesa v poslovnem objektu (1. točka izreka), dokler tožnik te dejavnosti ne priglasi pri pristojnem davčnem organu in si zanjo ne pridobi obrtnega dovoljenja (2. točka izreka). Z isto odločbo pa je bila tožniku izrečena tudi prepoved opravljanja dejavnosti nastanitve (prenočišče) v gostinskem obratu (3. točko izreka), dokler ne pridobi odločbe o kategorizaciji nastanitvenega obrata (4. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je na podlagi ugotovitev izpodbijane odločbe, ki temelji na podatkih iz posredovanih upravnih spisov, pravilno ugotovila dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila materialni zakon. Sodišče zaradi tega sprejema obrazložitev izpodbijane odločbe in zato ponovno ne navaja razlogov za odločitev (drugi odstavek 67. člena ZUS).

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) zatrjuje, da ni opravljal nikakršnega dela na črno ter da v gostinskem obratu opravlja dejavnost gostinstva in oddajanja turističnih sob, za goste pa ima na razpolago tudi prostor za sprostitev s savno in jakuzijem, uporabo tega prostora pa je treba doplačati. Sprašuje, ali bi se štelo za opravljanje dejavnosti „nega telesa“ tudi, če bi imel na vrtu bazen. Razlaga sodišča, da oddaja nekakšne „premičnine“ je absurdna in neumestna, saj po tej logiki oddaja tudi pohištvo v sobah, pribor, posteljnino ali celo lep razgled. Za opravljene storitve izda račun, prijavi dohodek in plača davek, zato meni, da ne gre za delo na črno.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih po določbah ZUS-1, če posebej zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija, sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekala sodna presoja v obravnavani revizijski zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožniku upravičeno izrečen ukrep prenehanja opravljanja dejavnosti „druge dejavnosti za nego telesa“, ki naj bi jo tožnik, ker za njeno opravljanje ni imel ustreznih dovoljenj, opravljal kot delo na črno.

9. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje in na katero je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS), tudi po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da je tožnik v kletnih prostorih gostinskega obrata, opravljal pridobitno obrtno dejavnost pod šifro 0/93.04 (druge dejavnosti za nego telesa), določeno v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti - Uredba (Uradni list RS, št. 108/00), čeprav zanjo ni bil registriran, niti ni imel za opravljanje te obrtne dejavnosti pridobljenega obrtnega dovoljenja Obrtne zbornice Slovenije. Zato je organ prve stopnje tožniku na podlagi druge alinee 3. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000), po kateri se za delo na črno šteje tudi opravljanje dejavnosti oziroma dela, če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, in na podlagi 4. točke 13. člena istega zakona upravičeno izdal odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti nege telesa in nastanitve gostov.

10. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da njegovih trditev, da je s tem, ko je svojim gostom omogočil uporabo jakuzzi - savne in savne, opravljal dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem ali katero drugo od dejavnosti, za katero je bilo z odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da izpolnjuje vse predpisane pogoje, ni mogoče sprejeti. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je dejavnost „dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem in izposojanje izdelkov široke porabe“ po že navedeni Uredbi opredeljena kot samostojna dejavnost in je torej ni mogoče uvrstiti pod dejavnost „dajanje lastnih nepremičnin v promet“, prav tako pa storitvene dejavnosti “druge dejavnosti za nego telesa“ ni mogoče uvrstiti med dejavnost „nastanitev za krajši čas v prenočiščih oziroma med dejavnost restavracij ali dejavnost točenja pijač in napitkov v nočnih barih“, torej med dejavnosti, za katere je bila tožniku kot samostojnemu podjetniku izdana ustrezna odločba.

11. Tožnik pa v reviziji (prej pritožbi) v bistvu navaja ugovore, ki jih je neuspešno uveljavljal že v pritožbenem in tožbenem postopku in na katere sta že celovito in izčrpno odgovorila sodišče prve stopnje in tožena stranka, zato jih ne more uspešno ponovno uveljavljati v postopku revizije in se Vrhovno sodišče do njih izrecno ne opredeljuje, temveč se sklicuje na razloge prvostopnega sodišča. 12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1.