Jedro

Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.

Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo v delu, v katerem se je tožbeni zahtevek glasil: »Ugotavlja se, da je dne 7. 3. 2009 prekinjena pogodba 2/2008, podpisana dne 6. 5. 2008 med tožečo stranko in toženo stranko« in v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od vtoževanih zneskov in prisojenih pravdnih stroškov ter predstavlja razliko me 17 % letno obrestno mero zamudnih obresti, ki je zakonita po pravu Republike Hrvaške, in zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 22.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9. 8. 2010 dalje do plačila v roku 15 dni od prejema odločbe (II. točka izreka), zavrnilo pa tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.000,00 EUR za čas od 21. 5. 2008 do 8. 8. 2010 in od zneska 7.500,00 EUR za čas od 8. 1. 2009 do 8. 8. 2010 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki plača 1.393,85 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni (II. točka izreka) in stroškovni del (IV. točko izreka) sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ). Nesporno iz Pogodbe št. 2/2008 (A2) izhaja, da sta jo sklenili pravdni stranki, pri čemer se je tožena stranka kot prodajalec zavezala v dogovorjenem roku dobaviti tožeči stranki kot kupcu v pogodbi specificirano plovilo. Tožena stranka je temu nasprotovala z navedbami, da je bila dejanski proizvajalec plovila tretja družba P. d. o. o., ona pa je izdelavo zgolj organizirala in koordinirala oziroma nastopala kot posrednik. Pri tem ne pove, čigav posrednik naj bi bila, pač pa, da naj bi bil med toženo stranko in tretjo družbo sklenjen tristranski ustni dogovor, v skladu s katerim se je tožena stranka zavezala le za prizadevanje, da bo tretja družba izdelala dogovorjeno plovilo.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka obstoja takega dogovora ni dokazala in ga tudi z izvedbo predlaganih dokazov (zaslišanje njenega zakonitega zastopnika in bivšega zakonitega zastopnika P. d. o. o.) ne bi mogla. Nesporno je in to izhaja tudi iz pisne pogodbe, da naj bi plovilo dejansko izdelal nekdo drug in ne tožena stranka (6. in 7. člen pogodbe). Vendar navedeno dejstvo ne vpliva na presojo sporne pisne pogodbe. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki je po svoji naravi prodajna pogodba, saj se je z njo tožena stranka zavezala za rezultat oziroma dobavo dogovorjenega plovila. Zakaj je sklenila pogodbo s takšno vsebino, če je bil dejansko sklenjen tristranski ustni dogovor, s katerim naj bi se zavezala le za prizadevanje, tožena stranka ni pojasnila. Po drugi strani pa je tožeča stranka zapis „Predlagam, da se najpozneje v 8 (osmih) dneh od prejema te odpovedi sestanemo skupaj s proizvajalcem in sklenemo dokončen tripartiten dogovor o prekinitvi pogodbe in povračilu stroškov“ v odpovedi pogodbe z dne 7. 3. 2009 (A7) konkretizirano in logično pojasnila. Tožena stranka ima sicer prav, da je tem trditvam tožeče stranke nasprotovala že z navedbami o obstoju tristranskega ustnega dogovora, vendar je odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna. Upoštevaje nasprotne trditve pravdnih strank o (ne)obstoju tristranskega ustnega dogovora, je namreč odločilno dejstvo, da iz listin v spisu, to je iz sporne pogodbe, predračuna z dne 6. 5. 2008 (A3), predračuna z dne 6. 1. 2009 (A5) in potrdila o plačilu obeh predračunov (A4 in A5) izhaja, da je tožena stranka tista, ki je izdala predračuna za delno plačilo dogovorjene kupnine po sporni pogodbi, in ta delna plačila nato tudi prejela na svoj transakcijski račun, kar nedvomno ne potrjuje njenih navedb o tem, da se je prizadevala le za dosego rezultata med tožečo stranko in izdelovalcem plovila. Poleg tega, da tožena stranka ni pojasnila, zakaj je sklenila sporno pogodbo, tudi ni pojasnila zakaj je ona tista, ki je izdala predračuna in prejela delna plačila tožeče stranke.

7. Osebi katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita. Ker že iz navedenega izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pritožnik z očitki o neutemeljeni zavrnitvi dokaznih predlogov ne more biti uspešen. Tožena stranka svoje pogodbene obveznosti v roku dobaviti dogovorjeno plovilo ni izpolnila, zato je tožeča stranka utemeljeno odstopila od pogodbe, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti kar ji je na tej podlagi plačala (111. člen OZ).

8. Nadalje pritožnica izpodbija še stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (IV. točka izreka) in navaja, da ni pravilen zaključek, da tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo z dne 1. 12. 2014 delno umaknila tožbo in sicer v ugotovitvenem delu ter v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od vtoževanih zneskov in prisojenih pravdnih stroškov za razliko med 17 % letno mero zamudnih obresti ter zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških v konkretnem primeru ni imel vpliva in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožeča stranka ni uspela v delu zahtevka, s katerim je zahtevala zakonske zamudne obresti od zneska 15.000,00 EUR za čas od 21. 5. 2008 do 8. 8. 2010 in od zneska 7.500,00 EUR za čas od 8. 1. 2009 do 8. 8. 2010. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da ta del predstavlja sorazmerno majhen del njenega zahtevka in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP zato niso utemeljeni.

9. Z uveljavljanimi pritožbenimi razlogi pritožnica ni bila uspešna, prav tako pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenega od razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zoper II. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo in jo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).