Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je odločitev v zadevi sprejel dr. A.A., iz sklepa drugostopnega organa, pa izhaja, da je tudi odločitev o pritožbi sprejela ista oseba. Tako je v postopku na prvi stopnji kakor tudi v postopku na drugi stopnji sodelovala ena in ista oseba.
I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Ministrstva za kulturo št. 61001-5/2011/8 z dne 8. 11. 2011 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 80,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. :
Prvostopni organ je s sklepom št. 61001-5/2011/5 z dne 9. 9. 2011 odločil, da se vloga tožeče stranke za projekt z naslovom „Izobraževanje članov srbske etnične skupnosti v Sloveniji za lažjo vključitev združenja v družbo za kulturne predstavitve širši javnosti“, ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je strokovna komisija na podlagi 225. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) strokovno pregledala pravočasne popolne vloge na podlagi pogojev in meril, ki so bili objavljeni v javnem razpisu ter o opravljenem delu vodila zapisnik. Strokovna komisija je ugotovila, da vloga tožeče stranke izpolnjuje splošna merila za izbor, nato pa projekt ocenila z merili za ocenjevanje. Ugotovila je, da je pri ocenjevanju tožeča stranka po posameznih merilih za ocenjevanje v skupnem seštevku dosegla 43,5 točk. V nadaljevanju sklepa pojasnjuje razloge za svojo odločitev glede merila „utemeljitev relevantnosti namena in ciljev projekta z namenom in cilji razpisa ter analiza in pojasnitev potreb ciljne (ranljive) skupine, ocene glede drugega merila „utemeljitev ocene pričakovanih kratkoročnih učinkov – učinki neposredno po zaključku projekta“, glede tretjega merila „utemeljitev ocene pričakovanih dolgoročnih rezultatov – rezultatih po petih letih po zaključku projekta, glede četrtega merila „delovni program – utemeljitev transparentnosti in primernosti načrtovanih aktivnosti in metod dela za doseganje ciljev projekta, glede petega merila „utemeljitev strategije promocije projekta – strategije obveščanja in informiranja javnosti“ ter glede šestega merila „utemeljitev finančnega načrta, racionalnost in stroškovne učinkovitosti projekta“. Drugostopni organ je s sklepom št. 61001-5/2011/8 z dne 8. 11. 2008 pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa z dne 9. 9. 2011 kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in v tožbi navaja pravne in dejanske razloge, zaradi katerih meni, da odločitev tožene stranke oziroma prvostopnega organa ni pravilna. Predlaga, naj sodišče razveljavi oba sporna sklepa ter prvostopenjskemu organu zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi naložitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V tožbi predvsem poudarja, da je ocenjevanje vloge tožeče stranke zavajajoče, nelogično, nezakonito in kot takšno od komisije tožene stranke prirejeno samo za posamezne prijavitelje. Meni tudi, da je bil njen natečajni projekt odlično pripravljen. Ocenjevalna komisija se pri svojih merilih ocenjevanja, kot tudi pri izdajah sklepov za druga srbska društva, ni niti potrudila, bi jih vsaj v številkah ali tekstualno malenkostno spremenila. Upravno odločanje bi moralo tudi pri sofinanciranju projektov ali programov v kulturi, kjer gre za čiste finančne subvencije, upoštevati načelo enakosti pred zakonom ponudnikov. Odločba ni izdelana v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Opozarja na 14., 23., 61. in drugi odstavek 73. člena Ustave Republike Slovenije. Nadalje poudarja, da tudi Zakon o društvih, ki določa, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se zbirajo prejemki sredstev, upošteva tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti drugih meril. Tožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, povzema argumentacijo za svojo odločitev in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.
Tožeča in tožena stranka sta tekom postopka vložili pripravljalni vlogi, v katerih odgovarjata na stališči nasprotne stranke.
K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.
Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi bistveno kršila določbe postopka iz tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je pritožbeni postopek vodila oseba, ki je odločala v postopku na prvi stopnji. Po tretjem odstavku 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Nekatere procesne pravice strank so v ZUP varovane tako, da so določene kot absolutno bistvene kršitve pravil postopka, pri katerih se odločba odpravi, ne glede na to, ali so ugotovljene kršitve lahko vplivale na pravilnost odločitve ali ne. V takem primeru bistvena kršitev vedno narekuje odpravo izpodbijanega akta, razen če jih sodišče lahko samo sanira v upravnem sporu, kar pa ni v obravnavanem primeru. ZUP med absolutno bistveno kršitev med drugim uvršča tudi procesni položaj, ko je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena (6. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, in sicer iz sklepa Ministrstva za kulturo št. 61001-5/2011/5 z dne 9. 9. 2011, da je odločitev v zadevi sprejel dr. A.A., minister, iz sklepa Ministrstva za kulturo št. 61001-5/2011/8 z dne 8. 11. 2012 kot drugostopenjskega organa, pa izhaja, da je tudi odločitev o pritožbi sprejel minister dr. A.A.. Postopek je sicer vodila B.B., svetovalka II, kar pa na odločitev ne vpliva. Tako je v postopku na prvi stopnji kakor tudi v postopku na drugi stopnji sodelovala ena in ista oseba.
Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo organu druge stopnje v ponoven postopek.
K 2. točki izreka: Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo, da mora tožena stranka skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Določilo prvega odstavka 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 EUR.
Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi in odpravo odločbe kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.