Jedro

Lastnica stanovanja se ne more uspešno upirati zahtevi za plačilo sorazmernega dela stroškov prenove in izboljšav češ da ni podpisala pogodbe o upravljanju. Iz odločbe o vpisu v register upravnikov je razvidno, da je tožeča stranka vpisana v register upravnikov.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi .

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I I 000/95 z dne 8. 5. 1996 v točki 1. in 3. v celoti v veljavi ter, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 42.960,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se je toženka pravočasno laično pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP/77, to je bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbeno predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti ter naloži tožeči stranki v plačilo stroške pravdnega postopka. Pritožbeno navaja, da je prvostopno sodišče kratilo njeno pravico, saj ni sledilo njenemu "zagovoru" ter upoštevalo dokazov, ki jih je predložila. Toženka pa tudi nikoli ni tožniku podpisala nobene listine. Sodišče je povsem prezrlo, da v pogodbi o upravljanju stanovanjske hiše izrecno piše (tožena stranka sicer pogodbe nikoli ni podpisala, tožeča pa tudi ni dokazala, da je večinski lastnik z njo sklenil pogodbo), da je tožeča stranka pooblaščena za zastopanje lastnikov stanovanj v pravnem prometu s tretjimi osebami pred sodišči, upravnimi in drugimi organi. Zato upravnik stanovanjske hiše ne more v svojem imenu in na svoj račun sklepati pogodb s tretjimi osebami, na ta način, da bi od teh tretjih oseb pridobil pooblastilo, da toži lastnike stanovanj s katerimi upravlja za terjatve teh tretjih. Tožeča stranka se tudi ni izkazala z nobenim pooblastilom za vložitev tožbe, predložila ni nobenega dokumenta, iz katerega bi izhajalo, da jo je kdorkoli pooblastil, da v njenem imenu izterjuje karkoli od toženke. Naloga tožeče stranke v primeru, da je bilo potrebno plačati zunanji priključek plina je bila, da je stroške razdelila med posamezne lastnike.Kvečjemu bi bila upravičena obvestiti plinarno o neplačnikih. Plinarna pa je bila tisti subjekt, ki bi bila upravičena terjati karkoli od lastnikov nepremičnine,v kateri se je izgrajevalo plinsko omrežje. Toženka tožeče stranke nikoli ni pooblastila zato,da jo v njenem imenu in na njen račun toži na plačilo.Tako je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno tolmačilo določila Stanovanjskega zakona ter pravice upravljalcev v stanovanjski hiši in nato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je tožeča stranka aktivno legitimirana v tej pravdi. Iz navedenega razloga predlaga, kot je bilo že navedeno.

V skladu z določilom čl. 359 ZPP je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob obravnavanju pritožbe ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku; dalje ZPP, iz čl. 354/II ZPP, na kar mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (čl. 365/II ZPP/77 v zvezi s čl. 498/I ZPP) ni storilo. Katere so sicer pritožbeno očitane bistvene kršitve določil ZPP pritožba konkretno ne pove in v tej smeri pritožbe niti ni bilo mogoče preizkusiti.

Tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo, s čemer uveljavlja pritožnica pritožbeni razlog po čl. 353 točka 2 ZPP, je povsem brez utemeljitve.

Same višine terjatve, ki je posledica opravljenih zidarskih in mizarskih del ter izdelave plinskega priključka po računih Z. d.o.o., z dne 30. 8. 1994, M.Č. z dne 4. 8. 1994, in K.C. z dne 30. 12. 1994, pa pritožbeno niti ne izpodbija. Njene pritožbene navedbe o tem, da je sodišče povsem prezrlo, da v pogodbi o upravljanju stanovanjske hiše izrecno piše, da je tožeča stranka pooblaščena za zastopanje lastnikov stanovanj v pravnem prometu s tretjimi osebami pred sodišči, upravnimi in drugimi organi, pri čemer opozarja, da tožena stranka pogodbe ni nikoli podpisala,da se tožeča stranka ni izkazala z nobenim pooblastilom za vložitev tožbe, predložila nobenega dokumenta iz katerega bi izhajalo,da je jo kdorkoli pooblastil, da v njenem imenu izterjuje karkoli od toženke, da toženka nikoli ni pooblaščala tožnice zato, da jo v njenem imenu in na njen račun toži na plačilo, so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje določila Stanovanjskega zakona napačno uporabilo in s tem napačno uporabilo materialno pravo. Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja tudi materialno pravo in sicer določilo čl. 31/I Stanovanjskega zakona; dalje SZ (Uradni list RS, št. 18/91), ki določa, da je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav potreben sporazum lastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše, prav uporabilo. Čeprav ni podpisala pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše, je očitno, da je prišlo do vpisa v register upravnikov zaradi tega, ker je pogodbo podpisalo več kot polovica stanovalcev stanovanjske hiše K. 28, 30 in T. 11 C., kot izhaja to iz v spisu predložene pogodbe, ter se zato toženka ne more uspešno upirati, oziroma je njena pritožba v tem delu, ko očita tožeči stranki, da ni imela pooblastila za upravljanje tudi v zvezi z njo, neutemeljena. Zato je tudi to ne odvezuje obveznosti plačati račune. Pooblastilo upravnika v zvezi z upravljanjem izhajajo iz določila čl. 28 Stanovanjskega zakona, ki med drugim določa, da sklenejo lastniki z upravnikom pogodbo in določijo naloge, med katerimi je tudi razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov, skladno s pogodbo o upravljanju in določbami tega zakona ter redno poravnavanje obveznosti za vzdrževanje hiše in funkcionalno zemljišče in iz čl. 33/I SZ, ki določa, da je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav potreben sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše in kar je sodišče prve stopnje smiselno tudi prav uporabilo ter je bilo zato pritožbo tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrniti. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo na podlagi določila čl. 368 ZPP/77 v zvezi s čl. 498/I ZPP (Uradni list RS, št. 26/99).