Jedro

Poleg društev lahko v skladu z 81. členom ZUJIK pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi zavodi, zadruge, ustanove ipd., pri čemer se tudi pri teh organizacijskih oblikah glede delovanja v javnem interesu uporabljajo določbe ZUJIK, ki se nanašajo na društva v javnem interesu, in Zakona o društvih. Uveljavitev te določbe ni vezana na novi Zakon o društvih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, 1. točka izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kulturo z dne 8.7.2003, ter se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8.7.2003; z 2. točko izreka pa je na podlagi 1. odstavka 23. člena ZUS v zvezi s 1. odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka povrne stroške postopka. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke, da ji prizna status zavoda v javnem interesu na področju kulture. Svojo odločitev je oprla na določbe 80. in 81. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, Uradni list RS, št. 96/02), ker da manjkajo podrobnejša merila ter način izkazovanja in izpolnjevanja pogojev za to. V 142. člena ZUJIK je namreč določeno, da je z uveljavitvijo ZUJIK prenehal veljati Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK, Uradni list RS, št. 75/94, 22/00-ZJS in 96/02), razen poglavja o društvih s členi 55 -57, ki veljajo do uveljavitve novega zakona, ki ureja društva; podzakonski predpisi, izdani na podlagi starega zakona, pa se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonskih predpisov k novemu ZUJIK. To pa pomeni, da do uveljavitve novega zakona o društvih zavodi in druge organizacijske oblike, razen društev, ne morejo pridobiti statusa zavoda v javnem interesu.

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi v celoti pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Enako kot tožena stranka je menilo, da glede na določbe 80., 81. in 142. člena člena ZUJIK zavodi ne morejo pridobiti statusa zavoda v javnem interesu, dokler ne bo uveljavljen nov zakon, ki bo urejal društva. To pa zato, ker so do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal društva, za društva v javnem interesu ostale v veljavi določbe 55. do 57. člena ZUJIPK Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da 81. člen novega ZUJIK omogoča pridobitev statusa zavoda v javnem interesu tudi javnemu zavodu. Določa namreč, da se med drugim tudi za zavode "smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene s tem zakonom, ali zakon, ki ureja društva". Ta zakon za društva podaljšuje uporabo 55. do 57. člena ZUJIPK. To pa pomeni, da se glede na določbe 142. člena ZUJIK tudi za pridobitev statusa zavoda v javnem interesu smiselno uporabljajo odločbe 55. do 57. člena ZUJIPK. V ZUJIK namreč ni nobene določbe, ki bi v prehodnem obdobju izključevala možnost, da bi zavod pridobil status zavoda v javnem interesu. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sta v obravnavanem primeru prvostopno sodišče in tožena stranka ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabila materialno pravo, saj sta iz določbe 142. člena ZUJIK napravila napačen sklep, da namreč ta določba do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal društva, prepoveduje zavodom priznavanje statusa zavoda v javnem interesu.

V 81. členu ZUJIK je dana možnost, da status delovanja v javnem interesu na področju kulture lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge), pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja društva. Glede te določbe v prehodnih določbah ZUJIK ali na kakšnem drugem mestu tega zakona ni določeno, da se uveljavi ali začne uporabljati kasneje kot ZUJIK (ta je začel veljati 29.11.2002). To pa pomeni, da so od 29.11.2002 dalje med drugim tudi zavodi lahko pridobili statusa zavoda, ki deluje v javnem interesu. Ker za njih ni bilo posebnih določb glede meril ter načina izkazovanja, izpolnjevanja posebnih pogojev za to, pač pa je v 81. členu ZUJIK izrecno določeno, da se tudi zanje smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu iz ZUJIK oziroma iz zakona, ki ureja društva, ni pravilno sklepanje prvostopnega sodišča in tožene stranke, da jim zaradi še ne opredeljenih pogojev za pridobitev takega statusa, posebej za zavode v prehodnem obdobju do uveljavitve novega zakona o društvih, statusa zavoda, ki deluje v javnem interesu, ni mogoče podeliti.

V prehodnem obdobju, do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal društva, in novih podzakonskih predpisov, se torej tako za društva kot za zavode in druge oblike zasebnih pravnih oseb s področja kulture v skladu z 81. členom ZUJIK, 1. odstavkom 142. člena ZUJIK in 3. odstavkom 142. člena ZUJIK za priznavanje delovanja v javnem interesu, smiselno uporabljajo določbe 55. do 57. člena ZUJIPK in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi, po uveljavitvi novega zakona, ki bo urejal društva, in novih podzakonskih predpisov k ZUJIK, pa se bodo uporabljali novi predpisi, pač glede na čas njihove uveljavitve in začetka uporabe, ki bo v njih določen.

V 1. odstavku 142. člena ZUJIK je določeno, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUJIPK, razen 55., 56. in 57. člena, ki veljajo do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal društva. Ta določba ne pomeni, kot zmotno menita prvostopno sodišče in tožena stranka, da se v tem času 81. člen ZUJIK ne uporablja. Prav tako takega pomena nima določba 3. odstavka 142. člena ZUJIK, ki določa, da se podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi ZUJIPK uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov k ZUJIK.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo, 1. točko izreka prvostopne sodbe spremenilo tako, da je iz istih razlogov na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Čeprav je pritožbeno sodišče po spremembi prvostopne sodbe odločalo o tožbi in ji za razliko od prvostopnega sodišča ugodilo, ni spremenilo odločitve prvostopnega sodišča v 2. točko izreka izpodbijane sodbe (ki je po vsebini sklep), to je odločitev, da mora tožeča stranka sama trpeti svoje stroške upravnega spora na prvi stopnji, ker se na ta del sodbe prvostopnega sodišča pritožbene navedbe ne nanašajo, poleg tega pa stroškov v zvezi s tožbo tožeča stranka niti ni specificirala.