Jedro

Za izvršbo so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, ne pa vsi upnikovi stroški.

V določbah ZIZ, ZPP in ZOdvT ni najti pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov za udeležbo upnika in njegovega pooblaščenca na ogledu za cenitev nepremičnine.

Pri odločanju o pritožbenih stroških, glede katerih je odločitev pridržana za končno odločbo, mora sodišče prve stopnje upoštevati končni uspeh strank glede na prvotno izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikove stroškovne predloge z dne 9. 11. 2012, 5. 12. 2012, 7. 12. 2012 in 18. 12. 2012. 2. Zoper ta sklep je upnik po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Meni, da je bila njegova vloga z dne 9. 11. 2012 potrebna in utemeljena, kajti z njo je pozval na takojšnje nadaljnje ukrepanje v smeri cenitve nepremičnine ter tudi opozoril na dejstvo, da za neopravljeno cenitev 5. 11. 2012 ni bilo nikakršnega zakonskega razloga in da gre za očiten poskus izigravanja s strani dolžnice, ki je želela preprečiti cenitev. Njegov poziv k takojšnji ponovni opravi cenitve je bil zagotovo na mestu, saj sodišče ni reagiralo samo od sebe, pač pa šele po prejemu poziva. Odločitev glede nepriznanja stroškov za pristop na ogled za opravo cenitve dne 5. 11. 2012 je nesprejemljiva, saj sodišče zanjo nima nikakršne podlage, toliko manj pa je razumljiva glede na dejstvo, da je sodišče sámo navedlo, da je merilo za povrnitev stroškov objektivno. Tako ne more biti v pristojnosti sodišča, da za stroške, ki jih določa in priznava odvetniška tarifa, navede, da gre za nepotrebne stroške in od upnika celo zahteva, da sam navaja konkretne okoliščine glede potrebnosti njegove prisotnosti pri ogledu. Sodišče upniku nalaga dodatne obveznosti in zahteve, za katere pa ni najti podlage v predpisih, in upnika, ki je bil zaradi dolžničinega neplačila dolga prisiljen vložiti izvršbo, postavlja v slabši položaj glede na dolžnico ter ga dejansko v razmerju do nje oškoduje, saj mu ne priznava niti tistih stroškov, ki so mu dejansko nastali, tudi zaradi ravnanja dolžnice same. Toliko bolj to velja v konkretnem primeru, ko sta se upnik, ki je nenazadnje tudi solastnik stanovanja, katerega uporabe mu dolžnica ne dovoli, kot tudi njegov pooblaščenec udeležila ogleda, razpisanega za 5. 11. 2012, pri čemer je bilo tudi cenilcu naloženo, da opravi cenitev na podlagi ugotovitev ter tudi vseh drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na cenitev, to pa je predvsem raznih opozoril upnika, da se pregleda in oceni vse tisto, kar pride v poštev za cenitev, kar pa je možno pokazati in na to opozoriti samo ob opravljanju ogleda. Upnik je v vlogi z dne 9. 11. 2012 obrazložil, zakaj priglaša stroške, pri čemer so bili ti stroški nedvomno potrebni za izvršbo, kajti dolžnica ni dovolila ogleda, čeprav za to ni imela nobenega razloga in je upnik sodišču utemeljeno predlagal, naj se postopek nadaljuje, prav tako pa je pravočasno priglasil stroške ogleda. Vloga z dne 9. 11. 2012 se prav gotovo šteje kot obrazložena vloga, kajti upnik je v njej pojasnil tako razlog za podajo vloge kot tudi obrazložil priglašene stroške, tako da so vsi stroški, priglašeni z vlogo z dne 9. 11. 2012, bili potrebni za izvršbo. Nerazumljivo je postopanje sodišča, da upniku ni priznalo stroškov za ogled 5. 12. 2012, ki se ga je udeležil skupaj s pooblaščencem. Sodišče s takšnimi odločitvami pravzaprav podpira zavlačevanje in izigravanje s strani dolžnice, ki si vedno znova izmišljuje razloge, da bi preprečila poplačilo upnika ter mu posledično povzroča tudi številne stroške. Iz razlogov, ki jih je upnik navedel že v zvezi z odločitvijo glede zavrnitve povračila stroškov za neopravljen ogled 5. 11. 2012, sodišče zagotovo nima podlage za zaključevanje, da upnik ni upravičen do povračila stroškov v zvezi s svojo in pooblaščenčevo prisotnostjo na ogledu. Ogled je bil razpisan, upnik in pooblaščenec sta se ga udeležila, njuna prisotnost je bila potrebna in odvetniška tarifa predvideva stroškovno posledico prisotnosti na ogledu. Posledično je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov v zvezi z vlogo z dne 5. 12. 2012, ki jo je šteti za obrazloženo vlogo, saj je upnik z njo vsebinsko obrazložil priglašene stroške, tako da so vsi priglašeni stroški bili potrebni za izvršbo. Pri odločitvi o upnikovih stroškovnih predlogih z dne 7. 12. 2012 in 18. 12. 2012 je treba upoštevati dejstvo, da je bila pritožba potrebna, saj ji je pritožbeno sodišče ugodilo in celo navedlo, da se izpodbijane odločitve ne da niti preizkusiti, tako da je bil upnikov interes za podajo pritožbe nedvomno izkazan kot tudi potreba po vložitvi pritožbe. Odločitev je toliko bolj neutemeljena glede na dejstvo, da je bil upnik v tej zvezi prisiljen plačati tudi sodno takso, s pritožbo je uspel, sodišče pa mu ni povrnilo niti stroškov za sodno takso. Zoper odločitev o zavrnitvi stroškovnega predloga z dne 9. 12. 2012 je upnik prav tako podal pritožbo in o njej še ni bilo pravnomočno odločeno ter takšna nepravnomočna odločitev ne more biti podlaga za zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov. Tako je tudi stroške vloge, s katero je bilo sodišču sporočeno, da je bila plačana sodna taksa za pritožbo, treba naložiti v plačilo dolžnici, saj gre za potrebne (celo nujne) stroške izvršbe. Če upnik takse ne bi poravnal in o tem obvestil sodišča, bi namreč sodišče njegovo pritožbo zavrglo. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovim predlogom po povrnitvi stroškov ter jih naloži v plačilo dolžnici, oz. podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi vseh štirih upnikovih stroškovnih predlogov je v celoti pravilna, prav tako njena obrazložitev. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se zato višje sodišče v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, zgolj zaradi pritožbene kritike pa dodaja še nekaj dodatnih argumentov za podkrepitev pravilnosti izpodbijane odločitve.

6. Dejstvo, da upnikova vloga z dne 9. 11. 2012 po svoji vsebini predstavlja tudi poziv sodišču za pospešitev postopka (t.j. poziv za takojšnjo odreditev cenitve stanovanja), upnika ne upravičuje do povrnitve stroškov te vloge. Glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ dolžniku ni mogoče naložiti v plačilo vseh stroškov, ki upniku nastanejo med izvršilnim postopkom, temveč le tiste stroške, ki so za izvršbo potrebni. Poleg tega pa morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, ne pa vsi stroški, ki jih upnik priglasi med postopkom, kot meni pritožnik. Vloga, v kateri upnik pozove sodišče k pospešitvi postopka (t.i. urgenca), sicer utegne biti z upnikovega vidika za potek postopka koristna, vendar pa je ni mogoče opredeliti kot nujno potrebno za upnikov končni uspeh v postopku, zaradi česar stroškov sestave takšne vloge ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžnici, temveč jih je dolžan upnik kriti sam.

7. Glede na to, da ogled za cenitev nepremičnine dne 5. 11. 2012 sploh ni bil opravljen, je očitno, da prisotnost upnika in njegovega pooblaščenca na kraju ogleda 5. 11. 2012 objektivno gledano res nista mogli biti potrebni, posledično pa tudi niso bili potrebni stroški, ki sta jih imela s pristopom na neopravljeni ogled. Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) za razliko od Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ki je veljala pred njim, nagrade za zastopanje stranke na ogledu ali pri delu izvedenca več ne predvideva (prim. Tar. št. 20 OT). ZOdvT določa le nagrado odvetnika za udeležbo na naroku oz. pri zaslišanju stranke izven naroka (Tar. št. 3467), narok pa je procesno dejanje, ki ga določi in opravi sodišče (prim. 113. in 114. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in v ZIZ ni predviden kot pravilo (29. a člen ZIZ).(1) Glede na navedeno v določbah ZIZ, ZPP in ZOdvT ni najti pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov za udeležbo upnika in njegovega pooblaščenca na ogledu za cenitev nepremičnine, kar velja tako za neopravljeni ogled 5. 11. 2012 kot tudi za opravljeni ogled 5. 12. 2012. V zvezi s stališčem, da stranki ob priglasitvi stroškov ni treba posebej utemeljevati potrebnosti posameznih stroškov, pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da mora stranka glede na določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za vsake priglašene stroške, katerih povrnitev zahteva, posebej izkazati njihovo potrebnost za konkretni postopek, sicer se ji stroški ne priznajo.

8. Pritožnik nima prav, ko navaja, da lahko upnik vse svoje pripombe v zvezi z ocenjevano nepremičnino poda le na ogledu za ugotovitev vrednosti nepremičnine. Sodišče mora še pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine poslati izdelano cenitev sodnega cenilca strankama, da se imata možnost glede te cenitve izjaviti, zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine pa se imata stranki tudi pravico pritožiti (179. člen ZIZ).

9. Vlog z dne 9. 11. 2012 in 5. 12. 2012 ni mogoče šteti kot obrazloženih vlog, saj upnik v njiju sodišču ni sporočil nič takšnega, kar bi bistveno vplivalo na nadaljnji potek postopka, temveč je bistvo navedenih vlog le v nadaljnjem priglaševanju stroškov, ki naj se naložijo v plačilo dolžnici.

10. Sámo dejstvo, da je upnik s pritožbo z dne 7. 12. 2012 (priporočeno poslano 10. 12. 2012) uspel doseči razveljavitev sklepa z dne 27. 11. 2012 (sklep višjega sodišča II Ip 6102/2012 z dne 4. 3. 2013), upniku še ne daje avtomatične pravice do povračila stroškov navedene pritožbe. Pri odločanju o pritožbenih stroških, glede katerih je odločitev v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za končno odločbo, mora namreč sodišče prve stopnje upoštevati končni uspeh strank glede na prvotno izpodbijano odločbo. Končnega uspeha pa upnik z vložitvijo pritožbe z dne 7. 12. 2012 zoper sklep z dne 27. 11. 2012 ni dosegel, kajti sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno zavrnilo njegov stroškovni predlog z dne 9. 11. 2012 kot neutemeljen, višje sodišče pa (kot zgoraj obrazloženo) takšno odločitev ocenjuje kot pravilno. Uspeh s pritožbo z dne 7. 12. 2012 upniku tako v končni fazi ni prav nič koristil, glede na navedeno pa se stroški te njegove pritožbe, posledično pa tudi stroški njegove vloge z dne 18. 12. 2012, ki jo je vložil zaradi dostave dokazila o plačilu sodne takse za navedeno pritožbo in za priglasitev nadaljnjih stroškov, ne izkažejo kot potrebni za predmetno izvršbo.

11. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in drugi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) ZIZ določa opravo naroka za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi (58. člen), za ugotavljanje dolžnikovega premoženja (31. člen), za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo (68. člen), za prodajo nepremičnine (181. člen) in za razdelitev kupnine (207. člen).