Jedro

Če izjavo o premoženjskem stanju podpiše le prosilec, ne pa tudi njegov družinski član, vloga za taksno oprostitev zgolj zato še ni nepopolna, zaradi česar je ne bi bilo mogoče obravnavati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji z dne 11. 6. 2013. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila pozvana za dopolnitev vloge za oprostitev sodne takse, s tem, da se podpiše tudi njen mož, vendar vloge ni vrnila. Poslala je dopis in navedla vzrok, zakaj vloge ne vrača s podpisom moža. Preverjanja ni dovolila samo sodnici E. H. Navaja, da ona ni kriva, da je morala vložiti revizijo, pravice do sodnega varstva ne sme izgubiti le iz razloga, da se njen mož ni podpisal. Z možem živita na istem naslovu, ne pa v skupnem gospodinjstvu, zaradi tožničine bolezni. V nadaljevanju opisuje svoje premoženjsko stanje. Po svojem premoženjskem stanju takse sama ne zmore plačati. Predlaga razveljavitev sklepa ali vrnitev zadeve drugi sodnici v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožeča stranka, kljub pozivu, sodišču ni predložila oziroma vrnila pravilno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, niti v roku 8 dni od vročitve sklepa o dopolnitvi (niti do izdaje izpodbijanega sklepa). Sodišče je namreč štelo, da je tožničina vloga za taksno oprostitev nepopolna, ker izjave o premoženjskem stanju tožničin mož ni podpisal. Tožnico je zato pozvalo na predložitev pravilno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, ker njen mož izjave tudi naknadno ni podpisal, je tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse, kot nepopoln zavrglo.

Zoper takšno odločitev se tožeča stranka utemeljeno pritožuje. Drugi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da mora stranka predlogu za takšno oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Kaj izjava o premoženjskem stanju vsebuje nadalje določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ki določa tudi, da če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Kot izhaja iz navedene izjave, je bila ta vložena na predpisanem obrazcu, sodišče je vlogo tožeče stranke štelo za nepopolno le zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni hotel podpisati tudi njen mož, vendar je takšno stališče po oceni sodišča druge stopnje prestrogo. Kot že navedeno, je tožnica izjavo vložila na predpisanem obrazcu, sama jo je tudi podpisala, zato njene vloge ni mogoče šteti kot nepopolne. Ne glede na vlogo tožnice, v kateri je ta sodišču prepovedala, da bi pribavljalo podatke za njenega moža, ima sodišče zakonsko pooblastilo za preverjanje resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, če dvomi o resničnosti teh navedb, v četrtem odstavku 12. člena ZST-1. Le za podatke, ki so davčna tajnost, je določeno, da jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer pa je to že stvar vsebinskega odločanja o taksni oprostitvi in ima v primeru neizkazanosti pogojev to lahko za posledico zavrnitev predloga.

Ker je torej sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke napačno zavrglo, je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem bo o predlogu za taksno oprostitev vsebinsko odločilo. Glede na že navedeno, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Odločitev o razveljavitvi temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku.