Jedro

Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisi ugotovitvenega zapisnika. V posledici ugotovljenih sprememb se izda ugotovitvena odločba, nov potek meja z novonastalo parcelo pa se na isti podlagi vnese v katastrski načrt.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Geodetske uprave občine z dne 13.5.1993, s katero je ta na podlagi 2. odstavka 30. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) odredila, da se v zemljiškem katastru pri parc.št. 875 spremeni označba ter vrsta rabe zemljišča tako, da so nastale tri parcele in sicer št. 875/1, 875/2 in 875/3 z vrsto rabe travnik v izmeri 5200 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 29 m2 in travnik v izmeri 214 m2, skupna površina celotnega zemljišča pa se ni spremenila, z obrazložitvijo, da je ugotovitev in zamejničenje posestnih meja bilo izvršeno v ugotovitvenem postopku, skladno z navodilom za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76), površine s parcelacijo zajetih parcel pa so izračunane na podlagi soglasno ugotovljenih posestnih meja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopna odločitev v zadevi pravilna in zakonita. Meja med zemljiščem tožnika ter sosednjo parcelo F.M. je bila pravilno ugotovljena. Organ prve stopnje je na to pravilno ugotovljeno stanje na terenu primerjal s stanjem posestnih meja v veljavnem zemljiškokatastrskem načrtu. Ker je ugotovil, da odstopanje med dejanskim potekom meje v naravi in meje v katastru ni posledica nenatančnega načrta, temveč je odstopanje posledica dejansko izvršenih sprememb, ki niso bile izvedene v zemljiški knjigi, je pravilno prikazal del zemljišča med tako ugotovljenima mejama kot novo parcelo št. 875/3. Tožnik v tožbi navaja, da je sprožil mejni ugotovitveni postopek zaradi ugotovitve, da se je njegova parcela št. 72 povečala za površino nove parcele št. 875/3, ki je nastala iz parc.št. 875. Namesto odločbe o mejnem ugotovitvenem postopku je upravni organ izdal odločbo o parcelaciji. Ravnal je nezakonito, saj sporazumno določene meje ni upošteval pri izdaji odločbe. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Po oceni sodišča je upravni organ ravnal pravilno in v skladu s tistimi določbami zakona o zemljiškem katastru in navodili, na katera se sklicuje v svoji odločbi. Sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijane odločbe. Predvsem pa je tožnik v zmoti, ko zatrjuje, da bi se zahtevani in izvedeni mejni ugotovitveni postopek, v katerem so bile sporazumno ugotovljene drugačne meje, moral končati z izdajo odločbe. Takšen postopek je po zakonu namreč končan s podpisi ugotovitvenega zapisnika in ni predvidena nobena odločba. Pač pa se v posledici ugotovljenih sprememb izda ugotovitvena odločba, nov potek meja z novonastalo parcelo pa bo na isti podlagi vnešen tudi v katastrski načrt. Zato za v tožbi ponovljeno zahtevo tožnika za izdajo ugotovitvene odločbe o mejnem ugotovitvenem postopku, ki naj bi vsebovala tudi ugotovitev o povečanju njegove parcele, ni nobene zakonite podlage. Zato tudi tožbene trditve o neupoštevanju sporazumno določene meje ter o odločanju v nasprotju z zahtevkom nimajo nobene osnove.

Organ prve stopnje je glede na navedeno upošteval zahtevek tožnika ter opravil spremembe na terenu po volji strank, te spremembe pa je v izpodbijani odločbi prikazal tako, kot to določajo predpisi na področju zemljiškega katastra. Ker je odločba upravnega organa prve stopnje zakonita, je takšna tudi izpodbijana odločba, ki je zavrnila tožnikovo pritožbo.

Glede na navedeno je tožba neutemeljena. Zato jo je sodišče moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, zavrniti kot neutemeljeno.